"Ljudje, ki so garali celo življenje, si ne zaslužijo, da v starejših letih životarijo," je dejal humanitarec in zobozdravnik Jure Poglajen, ki je skupaj z Davidom Zorkom zagnal ustanovo za pomoč ogroženim Državljani Sveta. Do jeseni želijo s prostovoljnimi prispevki in donacijami ter dobrodelnim glasbeno-plesnim večerom, ki bo 14. junija v ljubljanskih Španskih borcih, zbrati 20.000 evrov in zagotoviti 1000 upokojenkam in upokojencem, ki si tega sami ne morejo privoščiti, možnost, da se udeležijo večerov in dogodkov za dušo. Čeprav je akcija osredotočena predvsem na Ljubljano in Maribor, pravijo, da ohranjajo odprta vrata in da bodo veseli tudi donatorskih sodelovanj samih kulturnih institucij. Na različne dobre prakse vključevanj starostnikov v kulturne in druge institucije, ki jim je bil priča v tujini, je opozoril igralec in podpornik akcije Primož Bezjak.
Hlad osamljenosti
Sistemsko zagotovljeno dostojanstvo
Prednostna naloga vlade
Poziv k zavezujočemu načrtu z jasnimi časovnimi roki za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi so v ponedeljek na predsednika vlade Marjana Šarca naslovile tudi številne organizacije in institucije. Prebivalci in prebivalke na ta zakon čakamo že poldrugo desetletje. Trenutno javni sistem v Sloveniji po raziskavi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pokrije manj kot tretjino (30 odstotkov) stroškov za starostnika, ki potrebuje večji obseg pomoči – na Švedskem in Nizozemskem javni sistem oskrbe financira več kot 90 odstotkov potrebnih storitev. Skupnost socialnih zavodov, koalicija Ženskega lobija za dolgotrajno oskrbo, Mirovni inštitut, sindikat upokojencev, socialna zbornica, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in zveza društev upokojencev hkrati poudarjajo nujnost, da se v pripravo zakona vključi najširši krog strokovne in zainteresirane javnosti ter da gre za prioriteto vlade in ne le nalogo ministrstva za zdravje, ki opozarjajo, da ne more novega predloga utemeljiti na preteklih, neprimernih različicah.
Predlog zakona je jeseni 2017 predložilo v javno razpravo ministrstvo za zdravje, a je doživel številne kritike strokovne javnosti ob opozorilih, da doseženo raven oskrbe v resnici potiska v nazadovanje in ne v naprednejši, bolj vključujoč in human sistem. Pod ponedeljkov poziv podpisane organizacije opozarjajo, da sedanja zakonska praznina na tem področju pomeni poslabševanje situacije, saj je za vse več ljudi starost zaznamovana s pomanjkanjem in revščino, to pa v sedanjih okoliščinah pomeni, da so odrezani od nujno potrebnih storitev in pomoči, kar še poglablja in medgeneracijsko prenaša družbeno neenakost in prikrajšanost. Opozarjajo, da mora javni sistem ljudem – ne glede na njihovo finančno stanje – zagotoviti storitve, ki obravnavajo posameznike kot celostna človeška bitja in ki jih posamezniki potrebujejo.
