Sporazum Fidesu prinesel le datum pogajanj. Kaj pa plače?

Neuradne informacije, da Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ob mediaciji Slovenskega zdravniškega društva (SZD) za izkušenejše in najbolje plačane zdravnike v sporazumu, zaradi katerega so preklicali stavko, ni iztržil višjih plač, so se ob predstavitvi sporazuma potrdile. Sporazum ob pritrditvi vlade, da za stanje v zdravstvu niso krivi zdravniki, prinaša zgolj eno novo zavezo o tem, da se bodo o plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo začeli pogajati 25. januarja. Vlada je ponovila zavezo, da je 1. april datum, do katerega naj bi se o vsebini stebra dogovorili, 30. junij pa je najpoznejši datum, do katerega naj bi vlada predlog poslala v parlamentarno proceduro.Iztržili ločena pogajanja o odpravi plačnih anomalij Edino novo zagotovilo je, da se bo vlada, če do 1. januarja 2024 državni zbor stebra ne bi uzakonil, ločeno pogajala o odpravi plačnih anomalij. Druge zahteve, prenos napredovanj v specializacijo, nova delovna mesta ter dosledno upoštevanje standardov in normativov, ostajajo del plačnega stebra. Vse to pomeni, da je s sporazumom ob zdravniški mediaciji vlada Fidesu zgolj omogočila eleganten umik in preklic stavke. Fidesov pogajalec in podpredsednik sindikata Gregor Zemljič, ki ga sicer omenjajo kot enega od kandidatov za predsednika na marčevskem kongresu, na katerem bodo po 29 letih Konrada Kuštrina volili novega predsednika, stvari vidi nekoliko drugače. Pravi, da bi bilo škoda na kocko postavljati zdravstveni steber zaradi treh plačnih razredov oziroma dvanajstih odstotkov. Toliko je bila njihova zahteva za zdravnike v najvišjem 57. plačnem razredu. Zahtevali so pet plačnih razredov dviga za vse zdravnike, medtem ko jim je vlada z aneksom zagotovila 16 odstotkov za približno 60 odstotkov zdravnikov, zdravniki v 57. razredu pa bodo dobili štiri odstotke, ob aprilskih štirih odstotkih, ki jih bo dobila večina javnih uslužbencev. Prav tako bo aprila odpravljen plačni strop, ki bo marsikateremu zdravniku v 57. plačnem razredu konec leta že omogočil napredovanje tudi v 61. plačni razred, je nedavno povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.Pomočnice vzgojiteljic 23 evrov nad minimalno plačo Pomirjene so tudi pomočnice vzgojiteljic, ki zaradi dogovorjenega dviga plač za 12 odstotkov januarja ob aprilskih štirih odstotkih v soboto ne bodo protestirale na Prešernovem trgu v Ljubljani. S tem bodo uvrščene v 26. izhodiščni plačni razred, ki bo po določitvi minimalne plače pri 1203,34 evra bruto, 23 evrov bruto nad minimalno plačo. Sporazum, ki ga je potrdila vlada, ta 12 odstotkov višje plače prinaša tudi mladim raziskovalcem, ki bodo svojo karierno pot začeli v 36. plačnem razredu, upoštevajoč aprilski razred. Za enak izhodiščni plačni razred so se dogovorili tudi za asistenta z univerzitetno izobrazbo, ki bo imel za osem odstotkov višjo plačo. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je ob potrditvi omenjenih dvigov spomnil, da je jedro stavkovnih zahtev še pred njimi. Pričakujejo protipredlog vlade, sicer bodo aktivnosti prisiljeni zaostrovati.Poklicni gasilci zahtevajo višje plače Če bo vlada še naprej ignorirala zahteve poklicnih gasilcev po odpravi plačnih anomalij, bodo ti sprožili sindikalne aktivnosti. Več o svojih načrtih bodo povedali jutri, poudarjajo pa, da bodo poklicnim gasilcem s 24. izhodiščnim plačnim razredom z dvigom minimalne plače morali do nje doplačati. Dodajajo, da so se z dvigi plač v zdravstvu na primerljivih delovnih mestih plačna nesorazmerja porušila, dodatno pa jih je razburilo, da so pravosodnim funkcionarjem dodelili 600 evrov bruto dodatka, medtem ko njim pojasnjujejo, da se bodo anomalije reševale s plačno reformo.Kračun: Plaz zahtev še pred reformo Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta: "Vsota povišanja sredstev za v zadnjem obdobju dogovorjena povišanja plač v posameznih poklicnih skupinah še ni znana, tako kot tudi ne učinki morebitnih dodatnih zahtevkov po višanju plač v preostalih delih plačnega sistema v javnem sektorju. Zato ni mogoče odgovoriti na vprašanje, koliko bo to vplivalo na saldo javnih financ v letu 2023. Že na podlagi predvidenega primanjkljaja pa lahko ugotovimo, da bi ta bil za sektor država s 5 % BDP med najvišjimi v EU. Zato je pri dodatnih višanjih plač, ki v proračunskih dokumentih niso bila predvidena, nujno potrebna presoja, v kolikšni meri prispevajo k oblikovanju dolgoročnega gospodarskega potenciala, ki predstavlja podlago za odplačevane javnofinančnih obveznosti, in kakšna je dodana vrednost višjih plač za kakovost javnih storitev. Oboje določa, koliko je dodatno višje plače v javnem sektorju sploh vzdržno financirati z večanjem javnega dolga. Ob tveganjih, ki bi jih dodatni dvigi plač imeli za vzdržnost javnih financ, se postavlja vprašanje, zakaj po že dogovorjenem dvigu plač za vse javne uslužbence iz jeseni lani vlada ob napovedani reformi plačnega sistema ni uspela začasno ustaviti dodatnih zahtev po dvigih do takrat, ko bi bili znani obrisi reforme. Z zadnjimi parcialnimi dogovori pa se sproža plaz zahtev, ki bo rezultiral v dvigu stroškov dela, še preden bo reforma predstavljena, kaj šele izpeljana." (skl)

Sporazum Fidesu prinesel le datum pogajanj. Kaj pa plače?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano