Slovensko-madžarski odnosi: Predsednici krepita vezi

Slovenska in madžarska predsednica Nataša Pirc Musar in Katalin Novak sta skupaj obiskali Prekmurje, kjer sta med drugim predali namenu dograjeno poslopje Dvojezične srednje šole Lendava. "Dve ženski predsednici v dvojezični šoli sta dokaz prijateljstva in zaveza sosednjih držav k spodbujanju prijateljstva, sobivanja, učenja in spoštovanja raznolikosti," je Nataša Pirc Musar med drugim povedala v Lendavi. Tudi v kasnejšem javnem pogovoru s predsednicama v Dobrovniku sta obe poudarili pomen skrbi za manjšine. Srečanje je po besedah Pirc Musarjeve odražalo, kako dobro se z Novakovo razumeta na osebni ravni in kako dobri so tudi odnosi med državama.A za madžarsko politiko podpora njihovi zamejski skupnosti pomeni veliko več od diplomatske kurtoazije ali zgolj podpore dvojezičnim izobraževalnim institucijam. Tako je med drugim v zadnjih letih Madžarska preko Zavoda za regionalni razvoj madžarske narodnosti, ki ga je leta 2017 v Lendavi ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS), v Prekmurje vložila izdatna sredstva. Ta so bila razdeljena na razpisih za spodbujanje gospodarskega razvoja, do danes je bilo skupno na štirih razpisih razdeljenih okoli devet milijonov evrov. Razvojna sredstva pa je skupno prejelo 687 upravičencev.Madžarski denar za pozabljene"Skoraj dve tretjini sredstev je bilo namenjenih razvoju kmetijstva. Pri tem gre za najmanjše udeležence v panogi, ne za veleposestnike ali kmetijske gospodarske družbe, temveč za najšibkejše v celotni verigi, na katere je slovenska država v minulih dvajsetih letih žal pozabila," pravi predsednik PMSNS Dušan Orban in poudarja, da omenjena sredstva niso bila namenjena samo pripadnikom madžarske manjšine, temveč vsem prebivalcem na narodnostno mešanem območju. "V nobenem programu ne delamo razlik med večinskim narodom in manjšino. V Prekmurju že stoletja več narodov živi v sožitju, v tem duhu delujemo tudi sami, saj želimo, da bo v prihodnje boljše vsem, ki tu živijo."Glede madžarskih investicij v Prekmurju je bilo sicer v preteklih letih v slovenski javnosti in politiki izraženih več pomislekov. "Madžarska vlaga v svoje partnerje. Tudi mi smo na neki način partner madžarske države, s katero sodelujemo na več področjih, pri tem imamo zgodovinsko gledano skupne. Ljudje v Prekmurju so to sprejeli z veseljem, Slovenci še boljše kot Madžari," na tovrstne pomisleke odgovarja Orban.Pomembna partnerica za gospodarstvo v regijiVzhodna soseda pa tudi mimo državnih investicij postaja vedno pomembnejša za gospodarstvo v regiji. Direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah izpostavlja, da se blagovna menjava med Madžarsko in pomursko regijo povečuje: "Še vedno pa neprimerno več uvozimo kot izvozimo." Tako se v Pomurje iz Madžarske na letni ravni uvozi za 132 milijonov evrov blaga, izvozi pa le za 21 milijonov evrov. Madžarska je tako danes v Pomurju za Nemčijo in Avstrijo tretja najpomembnejša partnerica pri uvozu, pri izvozu pa je šele na osmem mestu. Grah pravi, da so bili podatki podobni tudi leta 2019 pred epidemijo koronavirusa, a je bil takrat pomurski izvoz na Madžarsko dvakrat večji kot danes.Pri tem Grah izpostavlja, da podjetniki v regiji še vedno čakajo tudi na sredstva, ki so bila lani predvidena s sporazumom o gospodarskem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko-madžarske meje, ki sta ga podpisala prejšnji predsednik slovenske vlade Janez Janša in madžarski premier Viktor Orban, sicer velika politična zaveznika. Predvidena vrednost slovenske udeležbe v programu iz omenjenega sporazuma je bila 25 milijonov evrov v petih letih."Nekako smo računali, da bi se vsako leto pet milijonov evrov namenilo tudi za slovenske investicije na Madžarskem, kjer razen vzorčne kmetije ni bilo narejenega veliko drugega," pravi Grah in ob tem dodaja, da nekatera domača podjetja razmišljajo tudi o morebitnih investicijah v Monoštru, a čakajo, da se bodo sprostila omenjena sredstva.PGZ vsako leto skupaj s sorodnimi madžarskimi institucijami organizira tudi poslovno konferenco, na kateri je bilo letos okoli 120 udeležencev. Čeprav so se najbolj propulzivna podjetja v regiji v zadnjih 30 letih v glavnem orientirala na Zahod, pa v zadnjih letih tudi Madžarska postaja vedno bolj atraktivna lokacija, potrjuje Grah: "To se tudi izraža v 25-odstotnem povečanju blagovne menjave. Gre za trg v naši neposredni bližini, od koder je možno marsikaj pripeljati in tja tudi izvoziti. Pomembna pa je predvsem bližina Budimpešte, ki je eden največjih evropskih logističnih centrov." Na državni ravni je blagovna menjava med državama lani dosegla rekordne 3,3 milijarde evrov, Madžarska pa je danes sedma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenija. Dve novi učilnici za srednješolce Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) glede investicije na Dvojezični srednji šola Lendava pojasnjujejo, da je ta zaradi prostorske stiske in zagotavljanja pogojev za izvedbo novih programov potrebovala večje število manjših učilnic. Rešitev so našli v zazidavi terase v drugem nadstropju šole, kjer so prvotno že bili načrtovani učilnice in kabineti. Šola je tako pridobila dve učilnici, eno za izvajanje praktičnega pouka za program frizer in eno za potrebe pouka v programu predšolska vzgoja, ki se lahko z notranjo pregrado po potrebi razdeli na dve manjši učilnici. Skupaj s kabinetom in čajno kuhinjo dozidava obsega 227 kvadratnih metrov. "Poleg gradbeno-obrtniških del, vgradnje inštalacij in dobave opreme je projekt zajemal tudi dobavo in vgradnjo nove prezračevalne naprave za celoten objekt," še pravijo na MVI. Investicija je ocenjena na 666 tisoč evrov z DDV. Od tega bo MVI primaknilo skoraj 531 tisoč evrov, madžarski Sklad Gáborja Bethlena pa 135 tisoč evrov. Skrivnostna konzulka Od leta 2016 v Lendavi deluje tudi generalni konzulat Madžarske, ki ga od nedavnega vodi Gertrud Kelemen. Ta je prejšnji teden novinarje v regiji povabila na spoznavno srečanje, a tam na novinarska vprašanja ni želela odgovarjati. Prav tako odgovorov doslej še nismo prejeli niti po elektronski pošti. Tako smo izvedeli le, da Kelemenova, ki izvira z narodnostno mešanega območja na Slovaškem, že 30 let dela v diplomaciji in da se je že doslej ukvarjala predvsem z Madžari, ki živijo zunaj meja matične države. Po lastnih besedah je bila tudi direktorica madžarskega kulturnega zavoda v Bratislavi in Pragi. Kelemenovo smo povprašali tudi glede njenega pogleda na madžarske investicije na dvojezičnem območju in dela konzulata, kot rečeno, pa odgovore še vedno čakamo.

Slovensko-madžarski odnosi: Predsednici krepita vezi

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano