Člani strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti (SRIP ACS+), ki ga vodi Gospodarsko interesno združenje Slovenski avtomobilski grozd (GIZ ACS), so lani ustvarili 8,08 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Zaposlovali so 36.355 ljudi v 112 podjetjih, kar pomeni rahlo rast tako v prihodkih kot v številu zaposlenih. Kljub negotovostim v Evropi in napovedim o odpuščanjih v Nemčiji, kjer imajo številna slovenska podjetja pomembne kupce, v slovenski avtomobilski industriji ni čutiti pesimizma.
"Razmere niso tako slabe, kot se morda zdi ob branju naslovnic. Nobeno slovensko podjetje ne bo kar propadlo," je poudarila Tanja Mohorič, direktorica GIZ ACS. Dodala je, da se delež prodaje na nemškem trgu, ki danes predstavlja približno 40 odstotkov prodaje članov SRIP ACS+, postopno zmanjšuje, delež Volkswagna pa je znotraj tega še precej manjši.
Diverzifikacija kot obramba pred pretresi
Na vprašanje, ali napovedi o odpuščanjih v nemških koncernih pomenijo nevarnost za slovenske dobavitelje, Tanja Mohorič odgovarja, da ne. Po anketi, ki jo je ACS izvedel med člani ob lanskih napovedih Volkswagna za odpuščanja, se je pokazalo, da bo prodaja temu kupcu upadla za vsega 100.000 evrov, medtem ko se bo prodaja na nemškem trgu rahlo povečala za okoli milijon evrov, na drugih trgih pa še bolj.
Slovenska podjetja zato aktivno iščejo nove priložnosti za sodelovanje z japonskimi in kitajskimi proizvajalci, ki širijo proizvodnjo v Evropi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi veleposlaništva, ki podjetjem pomagajo odpirati vrata.
"Diverzifikacija ne pomeni, da iz avtomobilske industrije prehajaš v farmacijo ali polprevodnike," opozarja Tanja Mohorič. In nadaljuje: "Gre za iskanje novih programov in produktov znotraj avtomobilske industrije ter novih trgov za obstoječe tehnologije."
Avtomatizacija in umetna inteligenca: prihodnost, ki se že dogaja
Med ključnimi izzivi in priložnostmi avtomobilske industrije Tanja Mohorič izpostavlja avtomatizacijo, robotizacijo in digitalno preobrazbo. To ni le modna beseda, temveč nujen pogoj za ohranjanje konkurenčnosti.
Kot primer navaja japonsko podjetje Daichen, ki je s popolno avtomatizacijo v osmih letih povečalo prihodke s 667 na 1,3 milijarde evrov, število zaposlenih pa zmanjšalo z 3922 na 3722. "To so odlični podatki z vidika optimizacije in robotizacije. V tej smeri moramo iti tudi mi," pravi Tanja Mohorič. In še spomni, da bi, če bi govorili le o odpuščanju 200 delavcev, slika lahko bila precej popačena, saj bi se zdelo, da gre podjetju slabo. Uvajanje umetne inteligence v proizvodne procese po njenem mnenju že prinaša rezultate – predvsem pri nadzoru kakovosti in optimizaciji parametrov strojev. Trend bo v prihodnjih letih le še močnejši.
Subvencije kot vzvod za hitrejši razvoj
Državna pomoč ostaja eden ključnih spodbujevalcev razvoja. Po dogovoru med vlado in avtomobilsko industrijo naj bi država do leta 2027 za razvojne projekte v okviru Misije GREMO, v kateri sodeluje enajsterica jedrnih članov GIZ ACS, namenila do 200 milijonov evrov. Do zdaj je bilo realiziranih približno 50 milijonov evrov, predvsem za projekta e-MOTION in i-MOTION, ki vključujeta 15 podjetij in bosta po ocenah prinesla več novih patentov in prototipov.
"Državne subvencije omogočajo, da podjetja hitreje pridejo do boljših rešitev," pravi Tanja Mohorič in opominja, da mora "Slovenija v tem pogledu slediti drugim evropskim državam, ki so za svoje avtomobilske panoge namenile več milijard evrov podpore".
Slovenska avtomobilska industrija je po besedah Tanje Mohorič močna zato, ker se zna povezovati. Enajst največjih podjetij, zbranih v strateškem svetu Misije GREMO, ima jasno vizijo in razvojne cilje do leta 2030. "Pomembno je, da imamo strategijo in da vemo, kam gremo. Podjetja sodelujejo, si izmenjujejo znanje in se skupaj odločajo o usmeritvah. To je naša največja moč," je zaključila.
