Ko govorimo o genocidu, besede, obžalovanje in ogorčenje niso dovolj, so opozorili nevladniki in od vlade zahtevali konkretno ukrepanje proti Izraelu.
"Ko govorimo o genocidu, besede, obžalovanje in ogorčenje niso dovolj. Kdor ne ukrepa z vsemi sredstvi, ki so na voljo, je zanj soodgovoren," je pred poslopjem sedeža vlade povedala Taja Premk iz Amnesty International Slovenija.
Peticijo, pod katero je podpisanih 14 nevladnih organizacij in kolektivov, je po njenih besedah od 22. aprila, ko so jo predstavili javnosti, do danes podpisalo 5285 ljudi.
"Resnično tragično je, da se v skoraj letu in pol koaliciji, ki naj bi jo sestavljale t. i. levosredinske stranke, ni uspelo zediniti niti v tem, da bi se pridružile omenjeni tožbi. Sprašujemo se, kaj jim manjka, da se odločijo za pridružitev, in kdo v koaliciji nasprotuje tej odločitvi," je dejala Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev.
Pojasnila je, da poleg pridružitve tožbi Južne Afrike vlado pozivajo tudi, da proti Izraelu uvede vojaški embargo na izvoz, uvoz in tranzit, da z njim prekine diplomatske stike, uvede prepoved trgovanja z njegovimi nezakonitimi naselbinami, se zavzame za sankcije proti Izraelu in "uvede dopolnilne poti" za prebivalce Gaze.
Podpise predali sekretarki
"Vsaka nadaljnja minuta čakanja je preveč, Palestinci in Palestinke časa namreč nimajo," je dodala.
Izpred poslopja vlade, kjer podpisov osebno ni prevzel nihče od predstavnikov vlade, so se avtorji peticije odpravili na zunanje ministrstvo, kjer je podpise prevzela državna sekretarka Melita Gabrič.
Iz kabineta predsednika vlade so medtem v odzivu sporočili, da Slovenija pri vprašanju Palestine in razmer v Gazi ostaja zavezana vrednotam miru, spoštovanja človekovih pravic in doslednega uveljavljanja mednarodnega prava.
Konkretno se na zahteve nevladnikov niso odzvali, posredovali so le popis dosedanjih aktivnosti Slovenije v podporo Palestincem, med njimi lansko priznanje Palestine, pobude v okviru Evropske unije in Varnostnega sveta Združenih narodov, skupne izjave, pod katere se je podpisala Slovenija, dvostranska srečanja predsednika vlade in doslej posredovano humanitarno pomoč.
Tožbo na ICJ je Južna Afrika vložila konec leta 2023. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Tožbi se je doslej pridružilo več držav, med njimi Španija, Bolivija, Kolumbija, Mehika, Turčija, Čile in Libija.
Sodišče je nato januarja lani Izraelu odredilo sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev humanitarne pomoči. Obenem je odredilo tudi spoštovanje drugega člena konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Izrael kljub temu nadaljuje agresijo v razdejani enklavi, ki je doslej terjala več kot 52.000 življenj, dejansko število ubitih je najverjetneje bistveno višje.
