Skladnejši regionalni razvoj z ukrepi po meri

Za skladen regionalni razvoj potrebujemo ustrezen pravni okvir, premišljene ukrepe in projekte tako na državni kot na ravni posamezne razvojne regije. Tretji pogoj je ustrezna politična odločitev, da je to prednostna naloga vlade, določene zadeve pa bo treba reševati na ravni regije, zato je pomembno tudi sodelovanje v okviru lokalnih skupnosti. Predlog novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je pred prazniki potrdila vlada, zajema praktično vse resorje pa tudi posamezne razvojne regije, ki jih je 12, in deležnike znotraj razvojnih regij, je ob predstavitvi predloga novele zakona pojasnil Srečko Đurov, državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj.Predlog so usklajevali tako med resorji kot razvojnimi regijami, ki predstavljajo 12 različnih zgodb. Po njegovih besedah bo tako mogoče takoj začeti pripravljati ukrepe po meri posamezne razvojne regije. "Kar veliko stikov smo imeli tudi s predstavniki gospodarstva znotraj razvojnih regij," razlaga Đurov. Med razvojnimi regijami so velike razlike po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca. Velike razlike so tudi znotraj posameznih razvojnih regij. "To je mogoče lepo videti na območju osrednjeslovenske regije, kjer je glavno mesto Ljubljana izrazito močno, nekatere občine, kot so recimo Velike Lašče, pa imajo podobne razvojne izzive kot marsikatera občina v najmanj razvitih razvojnih regijah," razlaga državni sekretar.To je razlog, da z novelo zakona želijo vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogočil oblikovanje ukrepov po meri. Ti ukrepi pa "morajo pripeljati do kakovostnih delovnih mest, ki povzročijo temeljito razvojno preobrazbo". Slovenija ima na ravni države recimo velik izziv na področju produktivnosti na zaposlenega. Češka nas je pri tem bistveno prehitela, Romunija nam diha za ovratnik, poudarja Srečko Đurov. V Sloveniji od celotne bruto dodane vrednosti 67 milijard evrov osrednjeslovenska regija ustvari 27 milijard evrov, samo Mestna občina Ljubljana pa 20 milijard evrov."Prav je, da glavno mesto ustvari toliko bruto dodane vrednosti. Izziv pa je, ko pogledamo podatke za Podravje, ki je po številu prebivalcev primerljivo z glavnim mestom," je pojasnil Srečko Đurov. Z mestom Maribor je bila ta regija v prejšnji državi industrijska sila, danes pa ustvari le osem milijard evrov bruto dodane vrednosti. Če hočemo imeti močno Slovenijo, potrebujemo močne regije in tudi mesta. To so Podravje z Mariborom, obalno-kraška regija s Koprom, Celje s savinjsko regijo. "Dvigniti je treba gospodarsko moč regij, ker na ta način okrepimo tako osrednjeslovensko regijo kot državo," je pojasnil državni sekretar.Od prve pisarne do treh pisarnZato so se pri pripravi novele zakona odločili za pristop "oblikovanje ukrepov po meri". Ta novela pa bo podlaga za pripravo strategije za regionalni razvoj na državni ravni do leta 2050, potem sledi še strategija na ravni posameznih razvojnih regij. Ko bosta sprejeti, se začne "težko delo" za oblikovanje akcijskega programa za vseh 12 razvojnih regij, ki je v pristojnosti vlade, v katerem bodo opredelili ključna področja za razvoj, pa sektorske projekte, ki so v pristojnosti države, za vsako od 12 razvojnih regij. Na ravni vlade bodo vključeni vsi resorji, ki so ključni za razvoj, zato bodo morali v skladu s svojimi pristojnostmi poskrbeti za ukrepe in projekte, ki bodo zagotavljali kakovostna delovna mesta. Pri tem bodo upoštevali tako državno kot regijsko strategijo. Akcijski program bo narejen za vsako posamezno razvojno regijo.Ker bo kohezijskih sredstev v prihodnje manj, bo treba več evropskih sredstev za razvoj pridobiti na centraliziranih razpisih, ki jih objavlja Evropska komisija. S tem namenom je predvidena ustanovitev razvojne pisarne v Bruslju. Najprej ene, za katero je predvideno financiranje v vrednosti 200 tisoč evrov oziroma pokritje 60 odstotkov potrebnih stroškov za pisarno in delo. V prihodnjem finančnem obdobju 2028-2034 pa je v načrtu odprtje do treh pisarn. Te pisarne bodo morale biti osredotočene na to, da bodo lahko razvojne regije oziroma združenja zabeležili čim boljši uspeh na centraliziranih razpisih Evropske komisije.V zadnjih 20 letih je Sloveniji po besedah Srečka Đurova uspelo prek teh razpisov zagotoviti milijardo evrov, v prihodnjih 20 letih pa bo treba ta znesek bistveno povečati in pridobljena sredstva bolj razpršiti po razvojnih regijah.Razmišljati bolj regionalnoNejc Smole, novi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Medvode, je pojasnil, da predlog novele zakona zelo pozdravljajo. To velja tudi za preostali občinski združenji (Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije). Se pa v občinah zavedajo, da je nov sistem, ki je predlagan v predlogu novele, zaveza za to in vse prihodnje vlade, da začnejo razmišljati tudi regionalno. Predvsem v smislu, da "regija ne more stati, če nima določenih finančnih sredstev".Na drugi strani bodo po besedah Smoleta svojo domačo nalogo morale opraviti tudi občine, tudi tam bodo morali začeti razmišljati regionalno. Znotraj regij pričakuje veliko razprav med občinami, ki bodo želele graditi obrtne cone in razvojna središča, in občinami, ki bodo želele ureditev cest, krožišč. Ob tem poudarja, da novela zakona daje podlago za to, da "se regija sama pogovori in dogovori, kateri so njeni razvojni izzivi". "To niso nujno samo problemska območja, ki jih danes poznamo, niso nujno samo obmejna območja," je razložil Nejc Smole.Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, je pojasnil, da je začetek obravnave predloga novele zakona v državnem zboru predviden že v januarju. Obravnava strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 in njen sprejem na vladi sta prav tako predvidena januarja. Javnosti bodo strategijo pred odločanjem na vladi predvidoma predstavili 21. januarja v Mariboru. "Če hočemo imeti močno Slovenijo, potrebujemo močne regije in tudi mesta"

Skladnejši regionalni razvoj z ukrepi po meri

Darja Kocbek

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano