Na ministrstvu za kulturo se je zaključil redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leto 2021. Strokovna komisija je odločala o 143 vlogah, ki so pravočasno prispele na razpis.
Spomnimo, na razpisu po odločitvi strokovne komisije med drugim nista bila uspešna osrednja slovenska časnika Delo in Dnevnik. Kot je pred dnevi poročal slednji, so si pri merilu politične uravnoteženosti prislužili nič od možnih desetih točk, Delo je dobilo dve točki. Komisija je obema nacionalnima časnikoma še očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Finančnih sredstev niso prejeli niti Radio Študent in nekatere druge radijske postaje posebnega pomena. Naša medijska hiša je pridobila sredstva v višini 19.500 evrov za regionalne in lokalne vsebine.
V društvu novinarjev nad rezultati razpisa ogorčeni
Društvo novinarjev Slovenije ne nasprotuje financiranju različnih svetovnonazorskih in tudi nišnih vsebin, saj je to namen sklada, ki naj bi povečeval pluralnost medijskih vsebin, so zapisali. Vendar pa problematizira financiranje tolikšnega števila izdajateljev, ki so jih bodisi ustanovili člani SDS, imajo madžarsko lastništvo oziroma so svetovnonazorsko blizu katoliški cerkvi, ob tem, da so brez financiranja ostali ključni osrednji nacionalni in regionalni mediji ter neodvisni portali.
Številni od medijev, katerih vsebine bo država financirala, so skrajno problematični s stališča spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov v novinarstvu, kar pa po mnenju ministrstva očitno ni pomemben kriterij, so še sporočili z DNS.
Celotno izjavo DNS si lahko preberete TUKAJ.
Skupna vsota sofinanciranja znaša 2.651.647,54 evrov. Na področju sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij bo država sofinancirala 41 projektov od 110 prijavljenih v skupni višini 591.116,62 evrov. Prijavitelji bodo prejeli 65 odstotkov zaprošenih sredstev.
Na področju sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa pa bo država sofinancirala 28 projektov od 33 prijavljenih v skupni višini 2.060.529,92 evrov. Prijavitelji bodo prejeli sto odstotkov zaprošenih sredstev.
Violeta Tomić zaradi rezultatov medijskega razpisa napovedala sklic seje odbora za kulturo
Predsednica odbora državnega zbora za kulturo Violeta Tomić je v izjavi za medije dejala, da ob objavi rezultatov razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letošnjem letu ugotavljajo, da so bile skrbi in strah opozicije še kako upravičeni, "kajti danes smo videli, da so na medijskem razpisu sredstva za sofinanciranje dobili izključno mediji, ki so tako ali drugače povezani s stranko SDS". "In naj poudarim, ne gre za nobene leve ali desne medije, ne gre za nobeno uravnoteževanje informacij, ampak gre zgolj in izključno za propagiranje ene same stranke, ene same ideologije in enega samega vodje. To pa bi nas moralo še kako skrbeti," je navedla.
Napovedala je sklic seje odbora za kulturo, na katero bodo povabili odgovorne z ministrstva za kulturo in tiste, ki na razpisu niso dobili sredstev, da soočijo argumente. Predvsem pa bodo zahtevali že preko komisije za nadzor javnih financ dokumentacijo o tem, na podlagi česa so se odločili tako, kot so se.
Že v torek so v Levici v sodelovanju z opozicijskimi poslanci in strankami navedli, da so se odločili za sklic seje komisije za nadzor javnih financ, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo z medijskim razpisom, na katerem so bili zavrnjeni mediji, kot so Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent in številne lokalne radijske postaje.
Kulturni minister Simoniti: Prima, da se je stanje malce uravnotežilo
Rezultate medijskega razpisa je pred enim tednom komentiral minister za kulturo Vasko Simoniti. Dejal je, da se mu "zdi prima", da se je stanje "malce uravnotežilo".
Strokovno komisijo, ki je razdeljevala sredstva, je označil za "strokovno in profesionalno". Kot je dejal, so poleg kakovosti iskali tudi ravnotežje. "To se mi zdi odlično, prima in upam, da bomo temu sledili tudi v bodoče," je navedel. Sam sicer ni natančno prebral vsega, je pa njihove predloge sprejel in podpisal odločbe, je še povedal.
Dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo fakultete za družbene vede je opozoril na več pomanjkljivosti medijskega razpisa. Ena med njimi je nedefiniranost kriterijev, na podlagi katerih strokovna komisija ocenjuje ustreznost prijavljenih projektov in ki navkljub vsem opozorilom v zadnjih letih nikoli niso bili ustrezno vzpostavljeni.
Pomisleke je imel tudi o presojanju kriterija objektivnosti in novinarskih žanrov. "Na podlagi česa presojajo objektivnost? Imamo kje v zakonu ali pri kriterijih opredelitev, kaj naj bi objektivnost sploh pomenila? In kaj pomeni presojati novinarske žanre? Vse te stvari niso jasno definirane."
V širšem kontekstu pa pomanjkljivosti izvedbe medijskega razpisa vidi še v strokovnosti komisije, ki je presojala ustreznost prijavljenih projektor. "Med petimi člani komisije je samo ena članica tista, ki se dejansko ukvarja z mediji in ima ustrezne kompetence. Ostali jih nimajo - prav gotovo ne za presojanje novinarskih žanrov ali objektivnosti," je pojasnil. Pod vprašaj pa je postavil tudi nekaj pravnih nejasnosti glede možnih konfliktov interesov posameznih članov komisije.
Na ministrstvu ocenjujejo, da je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Matej Makarovič, Borut Rončević, Tamara Besednjak Valič, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer, svoje delo opravila dobro. "Strokovna komisija je prepoznala medijske projekte z najboljšim potencialom in najprepričljivejšo predstavitvijo ter medijskemu razpisu povrnila izvirni namen nagrajevanja odličnosti. Projektni razpisi ne morejo biti socialni korektiv za zasebne medijske hiše, ampak morajo spodbujati tiste medijske projekte, ki sledijo namenu tovrstne državne pomoči, to je spodbujanju tistih medijskih vsebin, ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljank in državljanov na vseh ravneh," so zapisali v sporočilu za javnost.
Radio Študent zaradi neuspeha na razpisu napovedal tožbo
Predstavniki Radia Študent (RŠ) so ob nefinanciranju s strani ministrstva za kulturo že prejšnji teden pod vprašaj postavili strokovnost komisije, ki je zavrnila njihovo prošnjo.
"V zavrnitvi financiranja je razvidno zelo različno točkovanje v primerjavi z lanskim in predlanskim letom, ko je bil razpis identičen, merila enaka, sestava strokovne komisije pa različna. Tega dejanja ministrstva za kulturo ne moremo razumeti drugače kot politično motivirano dejanje, s ciljem uničiti celotno neodvisno medijsko shemo z RŠ na čelu," je povedala direktorica RŠ Ana Kandare. Z rezultatom se ne bodo sprijaznili, zato bodo vložili tožbo, je še dejala.
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je objavilo ministrstvo za kulturo, so med prejemniki sredstev med drugimi založba Nova obzorja, ki je v lasti stranke SDS, poslanca SDS Dejana Kaloha in podjetja R-POST-R založništvo, za projekt 30. let samostojne Slovenije in aktualni izzivi (19.451,16 evra), informativna televizija NovaTV24.si za projekt Pregled dneva (19.500 evrov), zasebni zavod za spodbujanje družbenega dialoga Inštitut dr. Antona Korošca za projekt Od politike do sociale (14.950 evrov), Društvo katoliških pedagogov Slovenije za projekt Biti blizu človeku (6.071 evrov), Planet TV za projekt Planet z vami (19.500 evrov), PRO TV medijska produkcija za projekt Faktor (17.212,65 evra), Zavod Iskreni za projekt Dialog o vrednotah bližnje prihodnosti (19.500 evrov), Zavod Media ples za projekt Parada plesa (13.000 evrov) ...
V nadaljevanju objavljamo vse prejemnike sredstev:
