Predlagateljici tokratnega referenduma, SDS, je uspelo na volišča pripeljati zadostno število volivcev za zavrnitev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po za zdaj neuradnih referendumskih rezultatih je proti zakonu glasovalo več kot 92 odstotkov volivcev. Še pomembneje je, da je bil dosežen zavrnitveni kvorum, ki so ga v državni volilni komisiji zakoličili pri 338.491 volivcih. Toliko volivk in volivcev je moralo na sedmem referendumu v mandatu vlade Roberta Goloba glasovati proti zakonu. SDS, ki je v referendumski kampanji trdila, da je glas proti zakonu glas proti privilegijem in proti aroganci Golobove vlade, je tako zabeležil pomembno zmago. Hkrati je lahko leto pred parlamentarnimi volitvami tudi "izmeril" mobilizacijsko moč stranke in potencialnih koalicijskih partnerjev, saj so se proti zakonu v kampanji izrekli tudi v NSi. Po za zdaj neuradnih rezultatih je ob 25,92-odstotni volilni udeležbi proti uveljavitvi zakona glasovalo 92,5 odstotka oziroma čez 402.000 volivk in volivcev. Za zakon je bilo 7,48 odstotka volivk in volivcev.
Janša: Dve klofuti za koalicijo
Potem ko je postalo jasno, da so uspeli doseči zavrnitveni kvorum, je prvak SDS Janez Janša dejal, da je rezultat zmaga razuma in odločen ne obstoječi vladi. "Danes je Slovenija naredila velik korak k temu, da si ukradeno državo vzamemo nazaj. Vladna koalicija je na glasovanju ljudi, ki so slovensko ustavo vzeli resno, dobila dve klofuti. Prvo, ker je bil zavrnjen slab, pravzaprav sramoten zakon, s katerim se je želelo neupravičene privilegije dodeliti le peščici. Druga klofuta, še večja, je bila dana predstavnikom oblasti, ki so ljudi pozivali k bojkotu. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so tisti, ki so v koalicijsko pogodbo zapisali pozivanje k udeležbi na volitvah, pozivali k bojkotu. Računali so na to, da bo kvorum težko dosežen, ampak bil je presežen. Vse kaže, da je več kot 400.000 Slovencev glasovalo za razum," je poudaril. In nadaljeval, da je to zmaga tistega dela volilnega telesa, ki razume, da se država pod to koalicijo premika nazaj. "Izrekli so odločni ne neupravičenim privilegijem. Niso glasovali proti slovenski obrambi, glasovali so za obrambo slovenske kulture, proti norčevanju iz slovenske kulture."
Tudi njegov strankarski kolega Zvonko Černač je rezultat označil kot nezaupnico vladi. "Zakon je bil zavrnjen s plebiscitarno večino," je dejal in na vprašanje, ali bi vlada morala odstopiti, dodal, da v času do volitev ne bodo več nič naredili, zato bi bilo nujno preučiti nastale razmere: "Od vladajoče koalicije je odvisno, kaj bo naredila."
Ministrica za kulturo še kar brani bojkot
Da naj odstopi ministrica za kulturo, je Asto Vrečko pozval predsednik Demokratov Anže Logar, ki je ocenil, da je to bil referendum o vladi. Ministrica Vrečko je sicer, še preden je bilo jasno, da je SDS dosegla zavrnitveni kvorum, ocenila, da volivke in volivci referenduma niso vzeli za svojega in da se jim ni zdel legitimen. Po njenem je bila kampanja SDS žaljiva do kulture ter umetnikov in umetnic, saj je šlo za direkten napad nanje. Potem ko je postalo jasno, da je največja opozicijska stranka v svoji referendumski nameri uspela, pa je dodala, da je bil namen referenduma preštevanje desnice, za kar je bilo porabljenega 6,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Kljub rezultatu poziv k bojkotu referenduma, h kateremu so pozivali tako v Levici kot v Svobodi, po njenem ni bil napaka in koalicija ostaja enotna.
Sara Žibrat, poslanka Svobode, je celo ocenila, da je rezultat dokaz uspešnega poziva k bojkotu. "Večina, kar 75 odstotkov ljudi, je spregledala to igro in podprla vlado na način, da je ostala doma in ni bila ideološkega kulturnega boja na plečih slovenske kulture." Tako Žibrat meni, da rezultat ni zaušnica vladajoči stranki, ker ta v "igri ni sodelovala". V koalicijski SD niso pozivali k bojkotu. Predsednik stranke Matjaž Han je ob prihodu na volišče tovrstne pozive označil za politično neodgovorne.
Kljub zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bodo umetnice in umetniki še naprej prejemali dodatek. V veljavi ostaja zakon iz leta 1974, po katerem vsakokratni minister arbitrarno odloča, kateri umetniki ga bodo prejeli, medtem ko so s pravkar zavrnjenim želeli določiti jasne kriterije, kdo bi bil do njega upravičen. Prav tako ga po zavrnjenem zakonu ne bi mogli dedovati, kot to velja sedaj.
