Zunanji ministri držav članic EU na torkovem zasedanju v Bruslju, pričakovano, niso dosegli soglasja glede možnih ukrepov proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Zunanja ministrica Tanja Fajon je že pred zasedanjem dejala, da Slovenija podpira vse ukrepe, ki so na mizi. "Stališče Slovenije je jasno, Izrael krši 2. člen Pridružitvenega sporazuma z EU, ko gre za človekove pravice. Uporabiti moramo vsa orodja, ki so nam na voljo, da ustavimo izraelske kršitve zoper človekove pravice palestinskega prebivalstva," je povedala. Med ukrepi, za katere je nekaj možnosti za zadostno podporo med državami članicami, je naštela prekinitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma, zaostrovanje sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu in embargo na izvoz orožja v Izrael.
Ukrepi odvisni od več akterjev
Ker nič od naštetega ni bilo dogovorjeno, bi lahko Slovenija skupaj s podobno mislečimi državami, predvsem s Španijo in Irsko, proti Izraelu, če do sredine julije tega ne bo storila EU, ukrepala sama. Tako je namreč konec junija napovedal premier Robert Golob. In kaj lahko Slovenija, glede na to, da so sankcije na ravni skupne zunanje in varnostne politike EU, naredi sama? Ministrica je med ukrepi omenila embargo na izvoz orožja v Izrael in prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.
Kako in če sploh bo ukrepala Slovenija, še ni znano. O možnosti ukrepov naj bi predvidoma razpravljali jutri na redni seji vlade. So pa ukrepi odvisni od več akterjev oziroma ministrstev, ne le zunanjega. Imajo pa, tako diplomatski vir, na Mladiki svoj del glede sankcij pripravljen.
20 mrtvih, ker so čakali na hrano
Izraelska vojska je včeraj sredi stopnjevanja nasilja v Siriji bombardirala središče prestolnice Damask, pri čemer naj bi napadla vojaške cilje na območju predsedniške palače. V napadih je bila po podatkih sirskih oblasti ubita ena oseba. Najmanj 20 ljudi pa je umrlo davi v incidentu v centru za razdeljevanje pomoči ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF) v Han Junisu na jugu območja Gaze. Potem ko so izraelske sile proti čakajočim na hrano uporabile solzivec, jih je večina zaradi zadušitve umrla v stampedu. (sta)
K sprejetju ukrepov vlado pozivajo iz koalicijskih partneric Levice in SD. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec meni, da se glede ukrepanja Slovenija ne more zanesti na Evropo, ki da ob genocidu gleda stran. Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je zapisal, da so individualni ukrepi naša moralna in pravna dolžnost. Zapisal je še, da bo skupina pravnikov in uglednih profesorjev na Sodišču EU vložila tožbo zoper Evropsko komisijo in Svet EU zaradi neukrepanja proti Izraelu v povezavi z domnevnim genocidom v Gazi. K ukrepom in sankcijam pozivajo tudi sindikati in nevladniki.
Zakaj EU ne more uvesti sankcij?
EU ima, kot je znano, svojo zunanjo in varnostno politiko, zato se sankcije sprejemajo na skupni ravni. In te morajo biti potrjene soglasno, volje za to med državami članicami ni. Bruselj tudi ni mogel sprejeti 18. svežnja sankcij proti Rusiji, ker je to blokirala Slovaška. Zunanji ministri so v torek v Bruslju govorili o dveh možnih ukrepih proti Izraelu - prekinitvi sporazuma in prekinitvi političnega dialoga z Izraelom. Za prekinitev le trgovinskega sporazuma bi zadostovala že kvalificirana večina oziroma 15 od 27 držav članic. Vendar tudi tu ni mogoče doseči konsenza.
Soglasje bi bilo potrebno tudi za uvedbo sankcij proti izraelskim ministrom in prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kar ne sodi v okvir pridružitvenega sporazuma. Že pred zasedanjem je bilo malo verjetno, da bi kateri od ukrepov prejel zadostno podporo. Izrael ne glede na njegovo početje v Gazi in na Zahodnem bregu še naprej podpira veliko držav članic, na čelu z Nemčijo, ki bo kljub kritikam kanclerja Friedricha Merza Izrael podpirala še naprej.
Kallas: Izraela ne bomo kaznovali
Pa vendar je vodja evropske diplomacije Kaja Kallas zatrdila, da možnost ukrepov proti Izraelu ostaja na mizi. To pa, ker Izrael krši 2. člen pridružitvenega sporazuma z EU, ki se nanaša na človekove pravice. "Možnosti bomo pustili na mizi in ostajamo pripravljeni ukrepati, če Izrael ne bo izpolnil svojih zavez. Cilj ni kaznovati Izraela, ampak izboljšati razmere v Gazi," je poudarila. O tako imenovanem napredku pri izpolnjevanju dogovora s strani Izraela bodo države članice obveščali na dva tedna, je napovedala.
Je pa Kaja Kallas obžalovala, da ni bil dosežen dogovor o novih sankcijah proti Rusiji, saj da je Evropska komisija ugodila vsem slovaškim zahtevam, da ne nasprotujejo sankcijam. Predlog svežnja med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
