Samo precepljenost ne bo dovolj, sprva bodo potovali le bolj premožni. Bodo rešitev za slovenski turizem tuji gostje?

Lani so turistični boni rešili vse obalne, gorske in termalne destinacije. Dokler meje ne bodo odprte, so naši ponudniki odvisni od domačih gostov. Bodo slovenski turisti pobegnili na tuje?
Glavna fotografija članka:Samo precepljenost ne bo dovolj, sprva bodo potovali le bolj premožni. Bodo rešitev za slovenski turizem tuji gostje?
Robert Balen
Datum 11. maj 2021 05:30
Čas branja 9 min

"Lanski izkoristek je zaostal za našimi pričakovanji," o turističnih bonih razmišlja Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije. Od začetka njihove veljave, to je 19. junija lani, do 2. maja letos je bilo unovčenih 942.214 bonov v skupni vrednosti 129,2 milijona evrov. To pomeni, da je bilo vsaj delno unovčenih dobrih 46 odstotkov vseh bonov oziroma 36 odstotkov potencialnega zneska. Razlika v odstotkih je nastala zato, ker vsi boni še niso bili unovčeni v celoti.

Samo precepljenost ne bo dovolj, sprva bodo potovali le bolj premožni. Bodo rešitev za slovenski turizem tuji gostje?

Sektor si v tej sezoni prizadeva, da se možnost koriščenja razširi še na ostale segmente turizma, ne le na prenočitve. Hkrati pa so vladi tudi večkrat predlagali izdajo novih turističnih bonov za to sezono. Teh, kot kaže, ne bo, saj jih je več kot polovica ostala neizkoriščenih, a se turistični delavci bojijo, da to za rešitev sezone ne bo dovolj. "Večina tistih, ki so bon nameravali unovčiti, je to že storila. Seveda bo še nekaj zamudnikov, a teh ne bo več tako veliko, da bi lahko rešili letošnjo sezono. Zagotovo ne bo tako kot lani," je prepričan predsednik Združenja hotelirjev Slovenije pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik.

Precepljenost ni dovolj

Vrzel, ki bo nastala, bo zato treba zapolniti drugače. Rešitev bi lahko bili tuji gostje. "Ko bomo precepljeni, bo vse lažje, a dejstvo je, da samo to ni dovolj. Cepljeni morajo doseči tudi imunost, torej morajo preteči tisti tedni po prvem oziroma drugem odmerku, da lahko posameznik mejo tudi prečka," pravi Jamnik, ki zato večjega prihoda tujcev ne pričakuje pred koncem julija. "Prej bodo potovali le bolj premožni oziroma tisti, ki si bodo lahko privoščili PCR-teste za vso družino," še dodaja. V prvi polovici poletja bomo, kot kaže, še vedno odvisni predvsem od domačih gostov, zato bo treba privabiti vse tiste, ki bone še imajo, in tudi tiste, ki so jih že izkoristili. "Dokler meja ne sprostimo, bomo zagotovo odvisni od domačih gostov, a ob tem je treba vedeti, da nam tudi ti lahko uidejo. Če potrebujemo enak test za vstop v slovenski hotel ali za prestop meje s Hrvaško, bodo številni raje odšli čez mejo. Hrvaška je v primerjavi z lani zdaj za nas postala neposredna konkurenca," še razmišlja Jamnik.

Turistične kmetije računajo na domače goste

Lani so turistični boni rešili vse obalne, gorske in termalne destinacije. Slovenci so daleč največ dopustovali v Izoli in drugih obalnih mestih, pa tudi v Kranjski Gori in Moravskih Toplicah. Ob vseh glavnih destinacijah pa so velik delež turistov dobile tudi sicer manj turistične lokacije, kot so Bela krajina, Koroška in Prekmurje. Zelo priljubljeni so bili glampingi, apartmaji, tudi turistične kmetije.

"Upamo, da bomo tudi letos dobili toliko domačih gostov kot lani. Turistične kmetije so namreč idealne za te čase. So v naravi, izolirane in z malo gosti," pravi Renata Kosi, svetovalka za turizem na kmetijah, sicer pa tudi sodelavka Združenja turističnih kmetij Slovenije. "Glede na to, da smo lani izgubili skoraj vse tuje goste, ki so še v letu 2019 predstavljali 80 odstotkov naših gostov, smo veseli za statistiko, da so lani turistične kmetije zabeležile le odstotek padca prometa. Kar 90 odstotkov vseh gostov so lani predstavljali Slovenci," razlaga Kosijeva, ki tudi sicer vidi veliko prihodnost v tovrstnem turizmu. "Gost vse bolj išče naravo, lokalno ponudbo in osebni pristop. Prav to nudijo turistične kmetije," še pravi in postreže s podatkom, da se je v zadnjih dveh letih število turističnih kmetij povečalo za sto. Trenutno jih je 587.

Samo precepljenost ne bo dovolj, sprva bodo potovali le bolj premožni. Bodo rešitev za slovenski turizem tuji gostje?

Želijo pravilo 70-odstotne zasedenosti

Večina večjih nastanitvenih obratov je sicer bila še do tega tedna zaprtih. Ob novih sprostitvah, ki večjih hotelov več ne omejujejo na 30 sob, pač pa na 50-odstotno zasedenost, se v številnih hotelih zdaj vendarle pripravljajo na odprtje. Apartmaji lahko po novem obratujejo brez omejitev glede števila gostov, saj se te enote razume kot zaprti mehurčki. V Turistično gostinski zbornici si želijo še popolne sprostitve kampov in glampingov, hkrati pa bi radi dosegli pravilo 70-odstotne zasedenosti za vse nastanitvene kapacitete, kar pa bi že lahko pomenilo začetek pozitivnega poslovanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se vam zdi prav, da je na sprejemu za hrvaške rokometaše nastopil Marko Perković Thompson?
Da, to je bila želja rokometašev.
19%
57 glasov
Ne, Zagreb mu je zaradi poveličevanja ustaštva prepovedal nastopanje.
23%
69 glasov
To je bil vladni udar na Zagreb.
5%
14 glasov
Thompsona bi bilo treba povsod prepovedati.
42%
129 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
12%
35 glasov
Skupaj glasov: 304