Koalicijski poslanci iz vrst SDS, NSi in stranke Konkretno so najprej dvignili prah, ko so na odboru za pravosodje podprli predlog SNS o spremembah kazenskega zakonika, zdaj pa so pod pritiskom javnosti potegnili ročno zavoro. Kontroverzna novela zakona bi lahko odšla na smetišče zgodovine še pred načrtovanim glasovanjem na ponedeljkovem zasedanju državnega zbora. Opozicija je napovedala zahtevo za umik druge točke z dnevnega reda in črtanje vseh spornih členov zakona. Če se kaj zalomi, se bo pridružila civilni družbi pri načrtovanju zakonodajnega referenduma.
"To, kar prinaša novela, je kriminal sam po sebi. Predsednik vlade skuša prek Zmaga Jelinčiča pomesti pod preprogo gospodarski kriminal - zase, za svoje vladne partnerje in prijatelje. Tega ne smemo in ne bomo dopustili," pravi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. V SAB so šokirani nad predlogom o dopolnitvi kazenskega zakonika in se sklicujejo na stroko, ki pravi, da sprememba otežuje ali celo onemogoča pregon težkih kaznivih dejanj, kot je gospodarski kriminal. "Glede na to, da bi zakon veljal za nazaj, po mnenju tožilstva to pomeni tudi amnestijo oziroma delno ali popolno oprostitev kazni za določene kazenske postopke. Brez epiloga bi lahko ostali TEŠ 6, zadeva Trenta in nabava zaščitne opreme. Poseben absurd in nekaj res redko videnega v naši parlamentarni praksi pa je, da je SNS noveliral napačen zakon, na kar so bili večkrat opozorjeni," je za Večer komentirala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
Zorčič: Ni pravne podlage za umik
Igor Zorčič je za Večer pojasnil, da s položaja predsednika državnega zbora nima resne pravne podlage za umik sporne točke o spremembah kazenskega zakonika z dnevnega reda ponedeljkove seje. Poslanska skupina nepovezanih poslancev je sicer enotnega mnenja, da je vsebina predloga SNS nastala v sozvočju z vlado in nekaterimi ministri. "Nepovezani poslanci predlogu nasprotujemo in bomo v primeru njegovega sprejetja podprli prizadevanja civilne družbe za razpis referenduma," pravijo.
Tudi v LMŠ opozarjajo, da vsebina predloga ne spada v kazenski zakonik, ampak v zakon o kazenskem postopku. "Med poslanci koalicije je tudi nekaj pravnikov, ki ne ločijo med materialnim in procesnim zakonom. To je tako, kot bi obvezno cepljenje uzakonili v zakonu o vodah. V programu naše stranke zagovarjamo kazensko procesno zakonodajo, ki bo preprečevala situacije, ko neka zadeva zaradi zastaranja ne dobi vsebinskega epiloga. Takšno mešetarjenje je grozljivo in škodljivo za našo državo," je pojasnila poslanka LMŠ Tina Heferle.
V SD menijo, da gre za "absurden, strokovno neutemeljen in izjemno škodljiv predlog", ki mu nasprotuje vsa strokovna javnost, obenem pa se je tudi vlada sprva izrekla proti sprejetju predloga. "Dvoličnost in politikantstvo, ki si ju je na plečih žrtev kaznivih dejanj privoščila koalicijska večina, sta skrajno zaskrbljujoči in jima je po našem prepričanju treba pokazati rdeči karton. V nasprotnem primeru se nam lahko kmalu zgodijo razpoke pravnega okvira, ki bodo prinesle nepopravljive posledice posameznikom in celotni družbi," so dodali v SD.
In vladna koalicija ter njen glasovalni stroj iz opozicijskih vrst? Da se dogaja preobrat v stališčih, so najprej potrdili v stranki Konkretno, kjer so sprejeli odločitev, da novele kazenskega zakonika ne podpirajo več. "Absolutno zagovarjamo skrajšanje sodnih postopkov, nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi zaradi sprejetja te novele nekateri postopki z danes na jutri zastarali," so se odzvali v nekdanji SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška. Na dodatno vprašanje, zakaj so spremembe kazenskega zakonika minuli teden podprli, zdaj pa jim nasprotujejo, so skopo dodali: "Ker najbolj razvpiti postopki, kot je na primer TEŠ 6, ne bi doživeli sodnega epiloga in bi zastarali."
Da novele zakona ne bodo podprli, sporočajo tudi iz poslanskih skupin NSi in Desus. "Presodili smo, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja," so spoznali krščanski demokrati. V SDS so se odločili, da zadeve ne bodo komentirali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
