Do razsodbe je prišlo skoraj 15 let po objavi članka v satirični rubriki Mladinamit, kjer so primerjali metode politične propagande, tudi z uporabo otrok. Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da je bila primerjava (na javnem mestu nastalih) fotografij slovenskega politika Branka Grimsa z družino in nacističnega propagandista Goebbelsa utemeljena, saj je politik Grims sam izpostavljal svojo družino z namenom pridobivanja političnih točk, so sporočili iz Mladine.
V uradni objavi strasbourško sodišče navaja, da so slovenska sodišča (zadeva je šla vse do ustavnega sodišča) ugotovila, da je bila primerjava Grimsove družine z nacistovo za politika žaljiva. Pritožnici je bilo naloženo, da objavi opravičilo in politiku plača 3000 evrov. V ločenih domačih postopkih so Grimsovi družinski člani kot nejavne osebe dosegli odškodnino. Mladina pa je dokazovala pravico do svobode izražanja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. ESČP je v senatu, v katerem je bila tudi slovenska sodnica dr. Vasilka Sancin, zdaj odločilo, da so domača sodišča v tem primeru neupravičeno omejila svobodo izražanja, s tem pa je bil kršen člen evropske konvencije. Objavo je ocenilo kot prispevek k razpravi v javnem interesu, ki se nanaša na politični diskurz in kritiko javne osebnosti. Tožena država mora Mladini plačati 5253 evrov odškodnine plus 10.000 evrov za stroške in izdatke.
Grega Repovž: Slovenska sodišča pretirano ščitijo politike
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je sodbo ESČP označil za pomembno zmago tudi za slovensko novinarstvo in družbo. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da "slovenska sodišča niso dovolj zvesto tehtala pravic, zlasti ne pravice do svobode izražanja". Prav tako je po njegovih besedah ugotovilo, da domača sodišča "pretirano ščitijo politike, obenem pa ne zmorejo kritične obravnave skrajne desnice in njenega delovanja, ki v metodah političnega delovanja spominja na neke druge čase, kar je bilo tudi sporočilo objave v Mladinamitu". Sovražni govor, ki ga sodišča niso znala uvideti, se je po Repovževih besedah od tedaj izjemno razširil, Grims pa je danes poslanec Evropskega parlamenta, kar razsodbo ESČP postavlja v širši politični kontekst.
Repovž in odvetnica Jasna Zakonjšek, ki je zastopala Mladino, sta opozorila, da seveda sodba ne pomeni, da bi lahko vsepovprek kogarkoli označili za nacista, je pa v demokraciji dopustno, tudi s satiro, politika, ki sam uporablja podobne metode, s tem soočiti in ga kritizirati. (STA, VA)
ESČP: Povprečni bralec razume, da gre za satiro
V sodbi ESČP navaja, da so bile sporne fotografije objavljene v satiričnem delu Mladina, imenovanem Mladinamit, katerega ime, ki vsebuje besedo dinamit, odraža namerno provokativen in eksploziven uredniški slog. Glede stopnje provokacije in vpliva primerjave na bralca se zdi, da so domača sodišča menila, da je vizualna primerjava presegla legitimno zadevo javnega interesa in imela večji vpliv kot njen besedilni kontekst, so ugotovili na ESČP. Vendar sta naslov in kratki napis neposredno nad fotografijami jasno nakazovala politično in satirično razsežnost objave v Mladinamitu. Sodišče ugotavlja, da sta bili vloga Branka Grimsa kot politika in kot očeta na fotografiji povezani, a da povprečni bralec Grimsa v prvi vrsti dojema kot politika, dve fotografiji pa kot primerjavo dveh politikov in njunih političnih metod. Povprečni bralec, tako sodišče, satirične publikacije tudi ne razlaga dobesedno, ampak upošteva njeno satirično naravo, ki vsebuje humorne elemente in je seveda namenjena provokaciji in vznemirjanju. Sodišče še ugotavlja, da primerjave z nemškim nacističnim režimom ne upravičujejo samodejno obsodbe za obrekovanje, zlasti če obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno primerjavo. Primerjava v Mladinamitu je bila uporabljena prav zato, da se kritizira uporabo političnih metod, vključno z izpostavljanjem družine.
Odziv Grimsa
Odločitev ESČP pomeni zeleno luč za diskreditacijo političnih nasprotnikov prek napadov na njihove družine in zasebno življenje, kar je ena najbolj nizkotnih oblik političnega obračunavanja in v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi in pravnimi standardi - in ena tistih, ki škodijo ugledu evropskih institucij in spodkopavajo temeljne vrednote Evropske unije, se je odzval Branko Grims. Evropski poslanec EPP/SDS je pozval k nujnim spremembam v evropski pravni praksi, ki bodo dosledno varovale pravico do zasebnosti ter posebej pravice otrok ne glede na politično pripadnost njihovih staršev in zagotovile enaka merila pri presoji svobode izražanja.
Nazadnje sodišče opozori še, da novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije, domača sodišča pa da niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta, v katerem je sporna objava nastala, vključno s predhodno živahno razpravo o Branku Grimsu in njegovih političnih metodah na družbenih medijih, njenim omejenim učinkom na bralce revije Mladina in njeno objavo v satiričnem delu revije. Nobeno od slovenskih sodišč da tudi ni opozorilo na kakršnekoli konkretne negativne posledice ali učinke, ki bi jih objava lahko imela za Grimsa, ampak se je osredotočilo na posledice za ugled njegove družine. Grimsovi družinski člani pa so prejeli odškodnino zaradi sporne objave.
Iz vsega sledi, da domača sodišča niso prepričljivo dokazala, da bi zaščita ugleda Branka Grimsa prevladala nad pravico pritožnice, torej Mladine, do svobode izražanja, sploh ko gre za vprašanja javnega interesa.
DNS: Čudi nas, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so pozdravili odločitev ESČP, "ki je že v drugem primeru Mladine proti Sloveniji dalo večjo težo pravici do svobode izražanja nasproti zaščiti ugleda politika, ko gre za vprašanja javnega interesa, utemeljeno kritiko javnih osebnosti in izpostavljanje dejstev". Sodišče je poudarilo, da v tem primeru (satire) "novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije".
To je potrditev stališča, ki ga stalno zagovarjajo tudi v društvu novinarjev, so podčrtali v sporočilu za javnost, hkrati pa poudarjajo tudi odgovornost medijev in spoštovanje etičnih standardov. Čudijo se, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča. Obžalujejo tudi, da je Mladina morala prehoditi tako dolgo sodno pot (od leta 2011), ki je za medije, še posebej za manjše, izčrpavajoča, in na koncu svojo pravico do svobode izražanja dosegla šele na ESČP. Borila pa se ni samo zase, ampak tudi za obrambo
standardov svobode izražanja v satiričnih rubrikah za vse slovenske medije in novinarje.