Začetek avgusta je v Katoliški cerkvi doba duhovniških selitev, premestitev, menjav zaradi kadrovskih potreb, odhodov na študij (v glavnem v Rim) ali v misijone, nemalokrat tudi iz zdravstvenih razlogov, upokojitev, smrti. Letos je največ premikov v ljubljanski nadškofiji in sploh velja nenapisano pravilo, da jih je na Kranjskem več kot na Štajerskem. Še nekaj je značilno: redovniki se bolj selijo, to je že v naravi redovništva. Vsekakor je nekaj bolj zanimivih od drugih, razlogi pa so različni. Predvsem je takšnih in drugačnih odhodov neprimerljivo več kot novomašniških okrepitev. Katoliška cerkev v Sloveniji je že dolgo globoko oddaljena od luksuza, da bi vsaka župnija imela svojega župnika. Župnije se združujejo, en župnik jih upravlja več, tudi vse mlajši prevzemajo župnije, da zapolnijo kadrovske luknje, ker je starostna struktura vsako leto manj ugodna. Samo dva novomašnika ima Katoliška cerkev v Sloveniji letos, umrlo je precej več duhovnikov, nekaj se jih je upokojilo. Na Hrvaškem na primer, ki ima približno še enkrat toliko prebivalcev kot Slovenija, je novomašnikov letos 54, vendar sta Slovenija in Hrvaška versko povsem različni zgodbi.
Ena sprememba bo kmalu tudi uradno med škofi. Sredi septembra bo, po premestitvi škofa Petra Štumpfa v Koper, za murskosoboškega škofa umeščen 50-letni Janez Kozinc. Najmlajši član Slovenske škofovske konference bo - z doktoratom iz kemije in magisterijem iz teologije, duhovnik je postal šele 35-leten. V soboško škofijo bo prišel iz celjske, nazadnje je bil v Šmarju pri Jelšah zadolžen za propedevtični letnik, to je za formacijo kandidatov za (ljubljansko) bogoslovno semenišče. Vodil je bogoslovce celjske škofije in komisijo za trajno duhovniško formacijo v celjski škofiji.
Sicer pa frančiškan pater Bogdan Knavs ni več rektor romarskega svetišča na Sveti Gori v koprski škofiji. Novi rektor te romarske cerkve nad Novo Gorico je postal Bernard Goličnik, ki obenem menjuje škofijo. Iz mariborske, nazadnje je bil 15 let župnik pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, se Savinjčan Goličnik vrača v koprsko in na Sveto Goro. Zamenjal ga bo pater Krizostom Komar, zadnja tri leta delujoč v frančiškanskem samostanu na Brezjah v ljubljanski nadškofiji, po novem pa član mariborske redovne skupnosti frančiškanov in med drugim rektor bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru, torej mariborske frančiškanske cerkve, domače cerkve Frančiškanskega samostana Maribor v središču mesta. Na tem mestu je bil do zdaj pater Janez Papa. Mimogrede, Savinjčan Komar je bil v duhovnika leta 1998 posvečen v mariborski stolnici. Komar, Knavs in Papa so tudi v vodstvu Slovenske frančiškanske province Sv. Križa. Naprej. Primož Lorbek je novi nadškofijski tajnik v Mariboru in vodja škofijskega odbora za mlade. V Mariboru precej odmeva selitev priljubljenega jezuita Ivana Hočevarja, ki ostaja v mariborski nadškofiji, a se je iz Sv. Magdalene preselil v Dravsko dolino na Muto, to pa pomeni med drugim tudi, da ni več bolnišnični duhovnik v UKC Maribor ...
Kje sta edina letošnja novomašnika? Matija Golob, brat že uveljavljenega župnika Martina Goloba, je novi kaplan na Vrhniki v ljubljanski nadškofiji, Ambrož Brezovšek, doma iz Vojnika in redovnik v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu, pa je v Vipavskem Križu na Primorskem v koprski škofiji novi duhovni pomočnik. Pred leti in pred redovništvom se je Brezovšek z velikimi načrti vpisal na igralski tečaj v Veliki Britaniji, dobil je vlogo v slovenskem celovečercu Vloga za Emo (leta 2014 je bil to najbolj gledan slovenski film) ... Oba, Golob in Brezovšek, sta iz velikih vernih družin, v obeh imajo duhovniško izkušnjo.
