(PREJELI SMO) Prijatelji ne sodijo na verigo: Konec privezovanja psov

Psi so po naravi raziskovalci. Kljub temu da prespijo več kot deset ur dnevno, so izjemno družabna in aktivna bitja. Zato potrebujejo dovolj gibanja, stik z ljudmi in ustrezno mentalno zaposlitev. Dolgotrajno privezovanje je v nasprotju z njihovimi temelj­nimi potrebami in sodobnim razumevanjem dobrobiti živali.

Z naslednjim tednom bo trajna namestitev psov na privezu (na verigi, vrvi ali jeklenici) prepovedana. Gre za spremembo, ki je bila sprejeta z novelo Zakona o zaščiti živali že leta 2023, zdaj pa se izteka dveletno prehodno obdobje. Od 11. novembra 2025 trajno privezovanje psov tako ne bo več dovoljeno. Za kršitev te določbe je predvidena globa od 1000 do 1600 evrov.

Prepoved privezovanja seveda ne velja na javnih mestih, travnikih in drugih odprtih površinah. Tam je seveda uporaba povodca obvezna, še posebno pri psih, ki ne obvladajo zanesljivo odpoklica (se ne odzovejo na klic). Nadzor gibanja psov na javnih površinah je izjemno pomemben. S tem preprečimo konflikte med psi, njihovimi vodniki in drugimi sprehajalci, pa tudi morebitne prometne nesreče, konflikte z divjadjo in druge nezgode.

Skrbniki, ki tega še niso storili, morajo čim prej poskrbeti za primerno nastanitev, ki psu omogoča svobodo gibanja, varnost in zaščito pred vremenskimi vplivi. Psa lahko nastanijo v hiši ali stanovanju; če to ni izvedljivo, je primerna alternativa privezu ograjen vrt oziroma dvorišče. Pri nastanitvi psa v pesjak naj lastniki upoštevajo najmanj minimalne zahteve glede velikosti pesjaka in ute. Seveda pa ne pozabimo, da psi vsakodnevno potrebujejo tudi ustrezno zaposlitev in gibanje, ne glede na to, kje bivajo. Omogočiti psu sprehod, mentalno stimulacijo, igro in socializacijo je ravno tako pomembno kot zagotoviti mu zavetje in hrano.

Lina Debeljak, Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije