E. Pl.
Slovenska policija je v letu 2025 delovala v razmerah zaostrenih varnostnih tveganj, povezanih z organizirano kriminaliteto, nezakonitimi migracijami, kibernetskimi grožnjami in vse večjim nasiljem v lokalnih skupnostih. Tako izhaja iz letnega poročila o delu policije za minulo leto, ki razkriva tudi pomemben premik države k širšim varnostnim pooblastilom. S poročilom se je na današnji seji seznanila tudi vlada.
Leto je najbolj zaznamoval tragični dogodek v jugovzhodni Sloveniji oktobra 2025, v katerem je umrl Aleš Šutar. Primer je sprožil močan odziv javnosti, dodatno prisotnost policije na območju in sprejem Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki policiji omogoča širšo uporabo dronov, videonadzora, analitičnih orodij in drugih posebnih ukrepov na tako imenovanih varnostno tveganih območjih.
Policija v poročilu opozarja, da varnostni izzivi niso več zgolj lokalni. Slovenija ostaja pomembna tranzitna točka mednarodnih kriminalnih mrež Zahodnega Balkana, organizirane združbe pa so povezane s trgovino z drogami, pranjem denarja, tihotapljenjem migrantov in gospodarskim kriminalom. Posebno težavo predstavljajo tudi spletne goljufije in kibernetski kriminal.
V letu 2025 je policija obravnavala 58.558 kaznivih dejanj, preiskanost pa je znašala 48,4 odstotka. Med najbolj izpostavljenimi področji ostajajo premoženjska kriminaliteta, nasilje v družini in mladoletniška kriminaliteta. Policija opozarja tudi na porast spolnega nasilja nad mladoletnimi osebami.
Nacionalni preiskovalni urad je med drugim preiskoval sume nepravilnosti pri nakupu prenosnih računalnikov, odlaganje odpadkov pri Novem mestu, domnevne nepravilnosti v DARS in več primerov organiziranega kriminala. Skupna ocenjena škoda v primerih, ki jih je obravnaval NPU, je dosegla 23,7 milijona evrov.
Pomemben del poročila je namenjen migracijam in varovanju meje. Policija je tudi v letu 2025 izvajala začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko zaradi tveganj, povezanih s terorizmom in nezakonitimi migracijami. Obravnavala je 28.186 nedovoljenih vstopov v Slovenijo ter skoraj 10.000 kršitev zakona o tujcih.
Na področju prometne varnosti rezultati ostajajo zaskrbljujoči. V prometnih nesrečah je umrlo 92 ljudi, kar presega cilje nacionalnega programa prometne varnosti. Med glavnimi vzroki nesreč policija izpostavlja neprilagojeno hitrost, vožnjo pod vplivom alkohola in nepravilno smer vožnje.
Policija obenem priznava, da se sooča z resnimi kadrovskimi težavami. Konec leta 2025 je zaposlovala 7923 ljudi - kar je 24 ljudi več, kot ob koncu leta 2024, povprečna starost zaposlenih pa znaša skoraj 45 let. Kljub intenzivnim zaposlitvenim kampanjam in promociji poklica ostajajo kadrovske obremenitve velike.
Poročilo posebej poudarja tudi hitro digitalizacijo policijskega dela. Kar 85 odstotkov kazenskih preiskav danes temelji na digitalnih dokazih, policija pa napoveduje nadaljnjo krepitev digitalne forenzike in uporabo umetne inteligence pri svojem delu.
Ob sprejemanju novih varnostnih zakonov pa se odpira tudi vprašanje ravnotežja med varnostjo in človekovimi pravicami. Novi zakon med drugim omogoča uporabo tehničnih sredstev za nadzor, v določenih primerih pa tudi vstop v prostore brez sodne odredbe. Prav ta del zakonodaje je sprožil največ razprav med pravnimi strokovnjaki in organizacijami za človekove pravice.
Generalni direktor policije Damjan Petrič je v uvodu poročila zapisal, da "varnosti ni mogoče zagotavljati le z odzivanjem na dogodke", temveč s proaktivnim delovanjem, sodelovanjem skupnosti in zaupanjem javnosti v institucije.
