Člani sekretariata sveta za nacionalno varnost so na današnji seji sprejeli sklep, v katerem vladi predlagajo aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade, so sporočili iz Ukoma.
Po tragičnem dogodku v Novem mestu je za zagotavljanje varnosti na območju Dolenjske prisotno večje število policistov, zato so se člani sekretariata strinjali o aktivaciji mešanih patrulj slovenske policije in vojske, pri čemer bo vojska zagotovila podporo s kadri in tehniko. Vladi predlagajo, da se 37. člen zakona o obrambi aktivira do enega leta, pri čemer se bodo redno mesečno preverjale varnostne razmere.
Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil, so opozorili v sporočilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Pri Prebiliču močno proti: Vlada ustvarja občutek izrednih razmer
V Levici so v odzivu na predlog sekretariata sveta za nacionalno varnost opozorili, da ukrep presega običajne civilne varnostne naloge in odpira nevarno pot v militarizacijo javnega prostora. Svarijo pred zameglitvijo meje med civilnimi in vojaškimi pristojnostmi. Tragični dogodek v Novem mestu je vse pretresel, vendar mora biti odziv premišljen, sorazmeren in v skladu z načeli pravne države, poudarjajo.
Oglasili so se tudi v novoustanovljeni stranki Prerod Vladimirja Prebiliča. Predlog sekretariata sveta za nacionalno varnost je nepotreben in neprimeren, poudarjajo, 37. člen zakona o obrambi je bil namenjen obvladovanju množičnih migracij na državnih mejah in nikakor ne reševanju notranjevarnostnih vprašanj.
V stranki Prerod menijo, da gre za zlorabo tako duha kot črke zakona, medtem pa policija ni izrabila vseh svojih zmogljivosti in zakonskih možnosti. Gre za ustvarjanje občutka izrednih razmer, s katerimi poskuša aktualna vlada upravičiti radikalne posege v ustavno varovane državljanske pravice prav vsakega prebivalca in prebivalke Slovenije, še poudarjajo pri Prebiliču. Menijo, da varnostne razmere v Sloveniji niso na ravni, da bi bila tovrstna uporabe Slovenske vojske potrebna. Takšen ukrep je po njihovem v nasprotju z ustavo in tudi z "zavezo, da vojaška sila nikoli ne bo uporabljena za notranje varnostne namene, kot smo temu bili priča v bivši SFRJ".
Prisotnost mešanih patrulj na terenu bo skladna z veljavnim načrtom o sodelovanju med slovensko vojsko in policijo. "Enak ukrep je bil sprejet leta 2015 ob migrantskem valu in se je izkazal za učinkovito podporo policiji pri izvajanju njenih nalog za zagotavljanje varnosti," ocenjujejo v sporočilu.
Obenem člani sekretariata sveta za nacionalno varnost predlagajo, da se za dodatne posebne obremenitve policistov zagotovijo finančna sredstva.
Mahnič predlaga dodatek za policiste
Poslanec SDS Žan Mahnič pa je v poslanski pobudi vladi predlagal, naj sprejme sklep o uvedbi 30-odstotnega dodatka k osnovni plači za vse policiste, ki opravljajo delo na območju Policijske uprave Novo mesto ali so tja napoteni zaradi zagotavljanja javne varnosti in reda. Kot je zapisal, je vlada v preteklosti v podobnih primerih (npr. med epidemijo covida-19 ali ob posebnih varnostnih dogodkih že sprejela odločitev o priznanju posebnih dodatkov zaradi povečanih obremenitev in nevarnosti. Ustrezno uredbo ali sklep, ki bo jasno določil pogoje, višino in način izplačevanja dodatka naj pripravijo v sodelovanju s policijskima sindikatoma, še predlaga Mahnič.
Okrepljena prisotnost policije v jugovzhodni Sloveniji sledi sobotnemu napadu, po katerem je umrl 48-letnik. Dejanja je osumljen 21-letni pripadnik romske skupnosti, kar je zaostrilo že tako napete odnose med romskim in neromskim prebivalstvom na jugovzhodu države. Vladni predstavniki s premierjem Robertom Golobom na čelu so na torkovi izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto med drugim napovedali sprejetje posebnega zakona, imenovanega po umrlem. Zakon bo posegel v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, ukrepi pa bodo med drugim prinesli dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, zaostritev kaznovalne politike za povratnike, omogočenje izvršb na socialne pomoči in lažji zaseg premoženja neznanega izvora.
