Kot je dejal, bodo septembra na srečanju pobude Brdo-Brioni skušali sprejeti stališče v zvezi z volilnim zakonom v BiH.
Pahor je v intervjuju med drugim spregovoril o svojih pogledih na odnose s Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino, pa tudi o odnosu EU do Zahodnega Balkana, v katerem vidi premalo razumevanja za celotno sliko.
Na Zahodnem Balkanu se zapletajo tako bilateralni kot multilateralni odnosi, očitno je pomanjkanje zaupanja, je opozoril predsednik. Zaradi vojne v Ukrajini vsak glede nase, kar sicer razume, vendar pa se po njegovem podcenjuje stanje razmer na Zahodnem Balkanu, ki si zasluži evropsko perspektivo.
Edini pravi, strateški odgovor je po njegovem širitev Nata in EU. Če bo širitev upočasnjena in če se bodo razmere v Ukrajini še naprej zapletale, bo Zahodni Balkan postal vzporedno prizorišče geopolitičnih napetosti med Vzhodom in Zahodom in se bo postavilo vprašanje, kje bo meja te nove "železne zavese". Če bi se ta zarisala sredi Balkana in Bosne in Hercegovine, bi to lahko po njegovem mnenju izzvalo hude spopade.
Spomnil, da se je vedno zavzemal za dobre odnose s Hrvaško
Na srečanju pobude Brdo-Brioni, ki bo 12. septembra na Brdu pri Kranju, bodo po njegovih napovedih skušali sprejeti stališče v zvezi z volilnim zakonom v BiH. "Mislim da je težko pričakovati, da se bo situacija v BiH premaknila naprej, če bo vsak narod težil le k svojim aspiracijam, ki ogrožajo druge. Mislim, da bi bila kompromisna rešitev dobra za vse," je ocenil.
Spregovoril je tudi o tem, da goji odlične odnose tako s hrvaškim kot srbskim predsednikom, pri čemer je poudaril, da srbski predsednik Aleksandar Vučić dobro pozna njegove pogoje za to. Med slednjimi je omenil, da se Vučić javno odreče pobudi o "srbskem svetu" ter da morata Evropa in Zahodni Balkan vedeti, da Milorad Dodik v svojih secesionističnih prizadevanjih nima Vučićeve podpore.
Pahor je spomnil, da se je vedno zavzemal za dobre odnose s Hrvaško. Vedno je tudi zagovarjal stališče, da Slovenija ne sme blokirati njene poti v schengen in evroobmočje, četudi ne pristaja na arbitražno razsodbo o meji.
"Slovenci in Hrvati se moramo malo bolj konkretno pogovoriti glede drugega bloka NEK"
V luči vojne v Ukrajini in energetske krize je poudaril pomen diverzifikacije energetskih virov ter pohvalil vizionarstvo hrvaške politike, ki je to razumela v času, ko "smo se mnogi zaradi ekoloških in drugih razlogov čudili", da gradi LNG terminal na Krku. Izrazil je upanje, da bo Slovenija preko terminala na Krku dobila "svoj del plina".
"Slovenci in Hrvati se moramo malo bolj konkretno pogovoriti glede drugega bloka NEK. Potrebno je vzajemno zaupanje in spoštovanje, da najdemo skupni jezik, ter da bomo lahko rešili vprašanje odpadkov," je dejal predsednik.
Na vprašanje, ali bo po koncu predsedniškega mandata nadaljeval politično kariero, je bil Pahor v intervjuju jasen: "Ne načrtujem".
Kot je dejal, je v času, ko je bil na različnih položajih, videl veliko svojih kolegov, nekdanjih predsednikov držav in vlad, ki so mislili, da so potrebni ali nenadomestljivi v evropski in svetovni politiki, pa ni bilo nič od tega. "Trenutno so stvari zelo kaotične, ampak jaz sem tukaj, na voljo bom, eno leto bom po zakonu v tej 'tranzicijski pisarni' in če bo priložnost narediti kaj dobrega, bom na voljo. Če ne, bom našel kaj, s čimer se bom ukvarjal."
