Ob današnjem mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo je v eni izmed razpravnih dvoran ljubljanske sodne stavbe potekala skupna tiskovna konferenca vrhovnega sodišča, ministrstva za pravosodje in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, na kateri so predstavili sistem, ki omogoča podnaslavljanje v živo v sodnih dvoranah.
Generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je izpostavila, da se sodstvo zaveda pomena pravice dostopa do sodišča za vse, ne glede na osebne okoliščine ali ovire. Pravica do sodnega varstva je temeljna človekova pravica in kot taka ne sme biti podvržena omejitvam. Poudarila je, da so bile osebe z izgubo sluha že zdaj v pisanjih sodišča opozorjene, da lahko sodišče obvestijo o tem, da v sodnem postopku potrebujejo pomoč tolmača za znakovni jezik. "Ker pa se je izkazalo, da lahko s pomočjo tehnologije gluhim in naglušnim omogočimo sprotno spremljanje sodnega postopka s pomočjo podnaslavljanja v živo, smo za to uporabili opremo, ki je v 19 razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji sicer primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo," je še dejala generalna sekretarka.
Direktor centra za informatiko na vrhovnem sodišču Bojan Muršec je pojasnil, da so zaradi operativnih potreb pri delu sodnikov in sodnih zapisnikarjev že pred dvema letoma v okviru pilotnega projekta TIPKO na Okrožnem sodišču v Ljubljani začeli z uvajanjem sistema za strojno prepisovanje zvočnih posnetkov. "Po uspešnem zaključku projekta TIPKO se je izkazalo, da ta tehnologija hkrati predstavlja optimalno rešitev za zagotavljanje dostopnosti sodnih postopkov osebam z okvaro sluha," je še pojasnil.
Generalna direktorica direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Valentina Vehovar je poudarila, da je učinkovita komunikacija temelj enakopravne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnih postopkih. "Vzpostavitev podnaslavljanja v živo v 19 razpravnih dvoranah po Sloveniji je pomemben korak k bolj dostopnemu in učinkovitemu sodnemu varstvu. Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšujejo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnemu uresničevanju pravic vseh strank," je še dodala.
"Podnapisi v živo niso zgolj tehnična izboljšava. Gre za zaščito naših pravic, saj omogočajo dostop do točnih informacij ter zagotavljajo, da gluhi in naglušni niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke – zlasti v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo," je poudaril predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik. Podnaslavljanje pa ne nadomešča tolmača, temveč ga dopolnjuje – oboje skupaj zagotavlja natančne in zanesljive informacije, kar je v sodnih postopkih ključnega pomena, saj lahko ena beseda spremeni pomen, odločitev ali pravico, je še dodal.
V Sloveniji živi približno 1100 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb, ki se soočajo z različno stopnjo izgube sluha. Možnost samodejnega podnaslavljanja v živo bo zagotovo marsikomu olajšala spremljanje sodnih postopkov.
