Volivke in volivci bodo v nedeljo, 27. novembra, na referendumih odločali o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, predčasno pa lahko to storijo že od torka do četrtka.
Razpisani so trije referendumi, vsak volivec pa se na volišču odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega ali pa za dva, sporočajo iz Državne volilne komisije (DVK). V volilni imenik se bo torej volivec podpisal bodisi trikrat, dvakrat ali enkrat - za vsak referendum posebej, in toliko bo prejel glasovnic: največ tri in najmanj eno.
Vladna koalicija pričakuje, da bodo volivci vse tri zakonske novele potrdili, opozicija po drugi strani želi, da vsi trije zakoni padejo. Zato je referendume zahtevala in pri tem je dobro spomniti, da so po slovenski ustavi referendumi tako imenovani zavrnitveni. To pa pomeni, da mora biti za to, da zakon(i) pade(jo), dosežen kvorum. Pravilo je precej komplicirano in se glasi: zakon je na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina volivcev.
Kaj to pomeni v praksi? Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo 11. novembra v volilnih imenikih za glasovanje o treh zakonodajnih referendumih vpisanih 1.694.343 volilnih upravičencev. Za zavrnitev posameznega zakona bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da večina volivcev veljavno glasuje proti zakonu, drugi pa, da je teh volivcev najmanj 338.869.
V nedeljo po zaprtju volišč se bodo podatki o izidu glasovanja ugotavljali in objavljali za vsak referendum posebej. Prvi delni izidi glasovanja bodo znani v nedeljo zvečer.
Zavrnitveni kvorum na dosedanjih referendumih dosežen le dvakrat
Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil v Republiki Sloveniji namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Nasprotnikom zakonskih rešitev je zadostno število volivcev na volišča doslej uspelo pripeljati dvakrat: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, lani pa (v nasprotnih političnih razmerjih od današnjih) novelo zakona o vodah. Udeležba na tem referendumu je bila ena najvišjih v zgodovini.
Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, pobudnikom ni uspel. To je bilo leta 2014, ko so volivci odločali o noveli zakona o arhivih, na volišča pa jih je prišlo le slabih 12 odstotkov. Prav tako na referendumu ni bil zavrnjen zakon o drugem tiru, o katerem so sicer volivci odločali dvakrat, volilna udeležba pa je bila prav tako med nižjimi. (STA)
