Mesec dni po tem, ko je vlada Roberta Goloba sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije, glede tega še vedno ni znanih več podrobnosti. Strategija predvideva ustanovitev posebne družbe - holdinga v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak, od februarja letos pa je na SDH kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost zaposlen tudi Damir Črnčec, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo (MORS).
Dejavnost te družbe z omejeno odgovornostjo, ki bo v stoodstotni državni lasti, bo med drugim vlaganje v projekte na področju obrambne industrije. Od tu naprej pa je celoten projekt še vedno ovit v skrivnost. Tako ni znano, kakšni projekti bodo financirani prek holdinga in katera podjetja bodo pri tem sodelovala. Prav tako ne, ali bo država preko holdinga lastniško vstopala v ta podjetja, ali pa jim bo samo zagotavljala financiranje projektov.
V SDH na vprašanja Večera glede obrambnega holdinga odgovarjajo, da v zvezi s konkretnimi projekti oziroma podjetji, ki bodo vključena v novo družbo, odgovorov v tem trenutku ne morejo podati. Družba v tem trenutku namreč še ni ustanovljena, zato SDH tudi ni določil sestave organov vodenja in nadzora družbe. Pri tem dodajajo, da bo po ustanovitvi nova družba vse aktivnosti v zvezi z naložbami izvajala na podlagi veljavne zakonodaje in strokovnih standardov, ki veljajo na področju naložb: "Ključno je, da bo financiranje holdinga usklajeno z javnofinančnimi možnostmi ter v skladu s strateškimi cilji države. Podatki o končni sestavi in višini sredstev bodo predstavljeni ob zaključku priprave projekta."
S kapitalskimi naložbami bodo krepili obrambno industrijo
Kot še pojasnjujejo, je SDH v skladu z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 sodeloval pri pripravi strategije, ki jo je vodilo ministrstvo za obrambo. V procesu priprave strategije je SDH prispeval vsebine, ki opredeljujejo njegovo vlogo na področju razvoja obrambne industrije, pravijo: "Vloga SDH je jasno začrtana - s kapitalskimi naložbami in strateškimi projekti bo SDH podpiral krepitev slovenskega obrambnega industrijskega potenciala, vzpostavljal partnerstva, spodbujal proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov ter prispeval h gospodarski rasti in varnosti države." Tudi na MORS pravijo, da bodo šele po ustanovitvi holdinga javnosti natančneje predstavili podrobnosti glede nove družbe in projekte, v katerih bo holding udeležen.
Kdo bo nadziral delovanje obrambnega holdinga?
V Slovenskem državnem holdingu poudarjajo, da nadzor nad delovanjem obrambnega holdinga ne bo omejen zgolj na SDH ter organe vodenja in nadzora novonastale družbe: "Poleg naštetih mehanizmov upravljanja in nadzora izvajajo nadzor tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, parlamentarne komisije, na primer komisija za nadzor javnih financ, in drugi pristojni organi, s katerimi SDH redno sodeluje in jim tudi poroča." SDH podpira vse oblike nadzora, ki krepijo zaupanje javnosti in zagotavljajo ustrezno transparentnost delovanja holdinga, še pravijo.
Denar, ki bo na voljo, lahko investiramo doma
MORS bo v sodelovanju s Slovensko vojsko in Grozdom obrambne industrije Slovenije (GOIS) oktobra letos v Celju organiziralo mednarodni sejem obrambne industrije SIDEC, ki bo, izpostavljajo na MORS, vsebinsko neposredno povezan z omenjeno strategijo razvoja obrambne industrije. Na sejmu bodo sodelovali tudi nekateri evropski orožarski velikani, kot je nemški Rheinmetall. V zvezi z omenjeno korporacijo je spomladi v javnosti zaokrožila govorica, da naj bi v Sloveniji sodelovala pri večji naložbi, ki bi jo izvedli skupaj z SDH in domačo družbo Valhalla Turrets. Kot smo že poročali, gre za družbo, ki je za MORS razvila oborožitveno postajo Mangart 25, ki bo nameščena na oklepnikih Slovenske vojske, marca pa je MORS oddalo tudi naročilo za prvih 12 postaj. Mangarti bodo najverjetneje nameščeni tudi na novih oklepnikih Patria, nakup katerih načrtuje vlada.
Lastnik in direktor družbe Valhalla Turrets Miloš Milosavljević je marca za Večer povedal, da gre za pobudo, ki je šele v fazi pogovorov. Danes še vedno pravi, da ni bilo v zvezi s tem še nobenega sestanka, prav tako v družbi nimajo informacij glede načrtov obrambnega holdinga. Imajo pa seveda podjetja v branži svoje vizije in pričakovanja v zvezi z izvajanjem strategije. "Če se pogovarjamo o bodoči proizvodnji na področju obrambne industrije v Sloveniji, bi nujno morali začeti razmišljati o tem, da bi izkoristili znanje, ki še vedno obstaja v mariborskem bazenu ter na pogorišču Tama in druge industrije začeli delati oklepna vozila 4x4," meni Milosavljević, ki pri tem omenja tudi prostore Magne v Hočah. Kot smo poročali pred kratkim, bodo zaradi odpuščanja od septembra naprej tamkajšnje proizvodne hale samevale.
"Danes se Madžari glede tega že povezujejo s Turki, tudi Čehi bodo delali svoja vozila. Saj pri tem ne bi šlo za proizvodnjo vozil od prvega do zadnjega vijaka, a marsikaj bi lahko naredili doma," pravi Milosavljevič. Prepričan je, da se velike priložnosti obrambni industriji obetajo ravno na področju proizvodnje oklepnih vozil 4x4, v katerih je po njegovih besedah prihodnost: "To so pokazale tudi izkušnje iz Ukrajine. Denar za takšne projekte bo na voljo, lahko ga investiramo doma. Zakaj bi morali vse kupiti drugje?"
Priložnosti zaznavajo tudi v Talumu in Impolu
Kot je znano, je vlada potrdila zvišanje obrambnih izdatkov, ki naj bi do leta 2030 dosegli že višino treh odstotkov BDP, prav tako obrambne naložbe držav članic EU z različnimi instrumenti spodbuja Evropska komisija. Velike investicije, ki se obetajo obrambni industriji, pa ne predstavljajo zgolj priložnosti za specifična podjetja na področju vojaške tehnologije, temveč tudi za podjetja, ki delujejo širše na področju kovinskopredelovalne industrije.
Tako na primer v Talumu, ki je član GOIS, pravijo, da so poleg nenehnega izboljševanja obstoječih tehnologij in izdelkov zmeraj usmerjeni tudi v iskanje novih priložnosti za rast in krepitev poslovanja: "Aluminij je material z izjemno široko uporabnostjo, med drugim tudi pri krepitvi odpornosti in obrambe, zato se odzivamo na priložnosti, trende in povpraševanja na tem področju. Ocenjujemo, da lahko s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi, tehnološkim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri delu z aluminijem, sodelujemo v dobavnih verigah in pri razvoju izdelkov v tej panogi." Tudi v Impolu pravijo, da prepoznavajo priložnosti, ki jih prinašajo evropske usmeritve na področju obrambne industrije: "Kot proizvajalec aluminijastih polizdelkov lahko zagotavljamo materiale za najzahtevnejše aplikacije, kar vključuje tudi ta segment. Primerni so tako valjani kot izstiskani izdelki. Naša prednost so razvojno znanje, prilagodljivost in dolgoletne izkušnje pri sodelovanju s partnerji v Evropi in širše."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
