Zveza društev pravnikov Slovenije oziroma njen Pravni forum za manjšine in Društvo za mednarodno pravo sta ob 70-letnici sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pripravila okroglo mizo.
S prispevki so nastopili dr. Vasilka Sancin, dr. Lojze Ude, mag. Rudi Vouk iz Celovca ter Rado Race iz Trsta in dr. Attila Kovacs iz Lendave. Ob tem so slovenski in avstrijski vladi poslali poziv oziroma izjavo, v kateri predlagajo, da bi obe vladi skupaj s deželno vlado v Celovcu ustanovili stalno okroglo mizo s predstavniki slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, da bi uresničili obveznosti avstrijske republike, zapisane v sedmem členu. Pri tem so podpisani slovenski pravniki "pripravljeni sodelovati in pomagati po svojih najboljših močeh tudi z organiziranim sodelovanjem s svojimi kolegi iz Avstrije na različnih ravneh."
Najslabše je na avstrijskem Štajerskem
Po ljubljanski okrogli mizi smo se pogovarjali z udeležencem, odvetnikom Rudijem Voukom, predsednikom Društva slovenskih koroških pravnikov. Povprašali smo ga, koliko so sploh uresničene zajamčene pravice slovenske manjšine v Avstriji: "Zelo slabo. Greva po vrsti. Morda najbolje je uresničena pravica koroške manjšine do izobraževanja na srednji šolski stopnji, saj imamo slovensko gimnazijo in srednjo šolo za gospodarske poklice. Na drugih ravneh izobraževanja, od vrtcev in ljudskih šol naprej, pa pri možnosti pouka slovenščine izven dvojezičnega ozemlja, je člen izpolnjen le polovično. Pri sodstvu imamo pravico do slovenščine na manj kot tretjini sodišč. Vendar če upoštevamo jezikovno kakovost, pademo na kakšnih 25 odstotkov. V javni upravi imamo pravico do slovenščine v 14 od 36 južnokoroških dvojezičnih občin. In tudi tukaj je mnogokje vprašljiva jezikovna kompetenca. Pri dvojezični topografiji smo pri krajevnih tablah, ki jih je zdaj na avstrijskem Koroškem 188, na dobri petini, če upoštevamo, da bi leta 1955 dvojezičnih napisov moralo biti 834." Vouk dodaja, da iz sedmega člena ni uresničena niti pravica do organiziranosti manjšine: "Res je, da imamo svoje organizacije, vendar so to zgolj društva, ki jih lahko ustanovi vsak. Zatorej nimajo pravno-zastopniške funkcije. Pri medijih je tudi še veliko prostora za izboljšanje, saj imamo le eno polurno televizijsko oddajo na teden in tednik. Naj dodam še, da bi po sedem členu Avstrija morala prepovedati tudi vse protimanjšinske organizacije, vendar se to ni nikoli zgodilo." Dodajmo, da je na avstrijskem Štajerskem izpolnjenost sedmega člena za tamkajšnjo slovensko manjšino tako rekoč nična.
"Ne, ni obsoletna"
Drugo udeleženko, mednarodno pravnico Vasilko Sancin, ki je bila letos izvoljena za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice in potuje na novo delovno mesto v Strasbourg že konec maja, pa smo vprašali, ali meni, da bi Slovenija Avstrijsko državno pogodbo morala notificirati: "Menim, da je Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije že ena od pogodbenic, tudi če ni notificirala pogodbe. Gre namreč za radicirano pogodbo in je Slovenija avtomatično materialno pravno upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb pogodbe. Notifikacija bi bila zgolj procesno dejanje, rekla bi oblično in ne materialno pravno."
Pojasnila je še, da pogodba potrjuje tudi mejo med tedanjo kraljevino Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1938. "V primeru, ko meddržavna pogodba določa mejo, velja avtomatično nasledstvo. Slovenija bi sicer lahko notificirala pogodbo. Vendar je v tem času, ko je depozitar pogodbe, namreč Ruska federacija, vpleten v vojno, to pravzaprav politično vprašanje. Verjetno je zavoljo te vojne več drugih perečih vprašanj, ki jih je treba razrešiti." Na naše vprašanje, kako odgovarja nekaterim avstrijskim kolegom, da je Avstrijska državna pogodba - in predvsem sedmi člen - pravzaprav obsoletna, pa pravi: "Ne, ni obsoletna, saj je Avstrija vendar na njenem temelju ustvarjena kot demokratična in neodvisna država."
Deklaracija o ohranitvi in krepitvi manjšine
Rudi Vouk pri tem meni, da je odločitev za notifikacijo stvar Slovenije: "Če ugotovi, da si Avstrija preslabo prizadeva za uresničitev manjšinskih pravic, bi to lahko storila. Kot sem dejal, je bilo na tem področju v Avstriji napredka bore malo." Pogodbo, ki je deset let po koncu druge svetovne vojne obnovila neodvisnost in državne meje Avstrije, so 15. maja 1955 podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil, ameriški državni sekretar John F. Dulles, zunanji minister takratne Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, zunanji minister Velike Britanije Harold Macmillan, vodja francoske diplomacije Antoine Pinay, v imenu avstrijske vlade pa zunanji minister Leopold Figl. Jugoslavija in Češkoslovaška sta bili sopodpisnici pogodbe, samostojna Češka pa jo je notificirala leta 2004.
Medtem je slovenski parlament, torej Državni zbor RS, ta mesec na izredni seji sprejel deklaracijo o ohranitvi in krepitvi manjšine v Avstriji. Severno sosedo poziva k celoviti izpolnitvi določb državne pogodbe. Kot prednostne izpostavlja ukrepe na področju dvojezičnega izobraževanja, na čelu z dvojezično predšolsko vzgojo ter zagotovitvijo možnosti za učenje maternega jezika tudi izven območja poselitve narodne manjšine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
