Na ravni vlade se s pretresanjem predpisov in ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženih tožilcev in sodnikov ukvarja tudi medresorska delovna skupina. Med njenimi cilji je med drugim sprememba uredbe o varovanju. Pravosodna ministrica Andreja Katič pa se je zavzela tudi za ureditev tega področja s posebnim zakonom.
V začetku tedna je znova odmevalo vprašanje varovanja ogroženih državnih tožilcev in sodnikov. Center za varovanje in zaščito (CVZ) je namreč okrožni državni tožilki Mateji Gončin in ostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan ponovno ukinil fizično varovanje. Gončin meni, da gre za povračilni ukrep vodstva policije, ker je v petek podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo CVZ zaradi nepravilnosti pri njenem varovanju. Policija sicer zagotavlja, da še naprej varuje ogrožene državne tožilce in sodnike.
Z varovanjem ogroženih državnih tožilcev in sodnikov oziroam urejanjem tega pa se, kot kaže, zdaj ukvarja tudi medresorska delovna skupina. To so namreč danes navedli tako na vrhovnem sodišču ob otvoritvi novega sodnega leta kot tudi ministrica za pravosodje Katič.
Generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je na današnji novinarski konferenci povedala, da bo posebna medresorska delovna skupina iskala tudi možnosti za povečanje varnosti vseh pravosodnih funkcionarjev. Predvidene so določene spremembe uredbe o varovanju, zbirajo tudi predloge za spremembo zakonodaje in druge ukrepe, je dejala.
Enako je potrdila tudi ministrica Katič. Po njenih besedah se je na zadnjem sestanku na ministrstvu za notranje zadeve, na katerem so ob predstavnikih obeh ministrstev sodelovali še predstavniki sodstva in policije, notranje ministrstvo tudi zavezalo, da čim prej pripravi spremembe uredbe o varovanju. "Upam, da nas bodo, preden bodo to izdali, tudi povabili, da pogledamo, morebiti podamo še kakršnekoli pripombe," je dodala.
Katič sicer končni rezultat medresorske delovne skupine vidi v spremembi zakonodaje oziroma natančneje posebnega zakona, ki bi določal ne samo pravice, temveč tudi obveznosti in omejitve, je dejala. Obenem pa je ministrica v današnji izjavi izrazila željo, da bi tožilci, sodniki in vsi, ki se srečujejo v sodnih dvoranah, delali v kar se da varnem okolju.
Na vrhovnem sodišču pa so zatrdili, da sta sodnika v zadevi Kavaški klan, ki sta deležna varovanja, z njim zadovoljna. "Počutita se varno, nimata razloga za nek spor, tisto je bil res neljub dogodek, ko so jim na hitro ukinili varovanje. Potem je očitno policija uvidela, da ta postopek ni bil pravilen in so ga podaljšali še za približno tri tedne," je pojasnila podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok. Težava je bila po njenih besedah predvsem v komunikaciji, ki pa je zdaj med policijo in vodstvom sodišča, ki mora biti seznanjeno z ukrepi, vzpostavljena.
Tudi Miklavčič je ocenila, da se je komunikacija izboljšala, zaupanje pa je po njenem mnenju vzpostavljeno. "Tukaj je treba zaupati policiji, da v teh primerih ocene ogroženosti deluje kvalitetno in strokovno," je dejala. Z izjemo posameznih sistemskih izboljšav tako trenutno ne vidijo razlogov, da bi obstajala tveganja na tem področju.
