"V tej zadevi smo na komisiji opravili temeljit predhodni preizkus. V okviru predhodnega preizkusa smo potrdili resen sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi česar je senat na seji v tem tednu sprejel odločitev, da se uvede preiskava," je v izjavi medijem povedal predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi. Kot je nadalje pojasnil, so preiskavo razširili na več oseb, različne dogodke in različne kršitve iz njihovih pristojnosti. "Pri tem bi rad poudaril, da sama uvedba preiskave v ničemer ne prejudicira dokončnih ugotovitev, obstoj kršitev je namreč potrebno dokazati v postopku, ki sledi," je Šumi dodal. Predsednik KPK je povedal še, da "ne gre za osamljen primer, namreč v zadnjem času smo prejeli tudi nekatere druge prijave, ki kažejo na sum kršitev identičnih določb našega zakona, in tudi te bomo obravnavali na popolnoma enak način kot ta primer, o katerem smo govorili sedaj".
Kaj pravi zakonodaja?
V primerih, ko gre za prepletanje zasebnih in službenih zadev ter kritje stroškov bivanja na primer s strani organizatorja nekega dogodka in ne organa, ki je funkcionarja napotil na službeno pot, so relevantna določila protikorupcijskega zakona, ki so med 30. in 34. členom, pojasnjujejo v KPK. Med njimi denimo najdemo:
- Funkcionar ne sme sprejeti daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.
- Priložnostna darila manjše vrednosti so darila, dana ob posebnih priložnostih, ki ne presegajo vrednosti 75 evrov, in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če so prejeta od iste osebe. V nobenem primeru se kot darilo manjše vrednosti ne smejo sprejeti denar, vrednostni papirji ali dragocene kovine.
- Ne glede na njihovo vrednost funkcionar ne sme sprejeti daril, ki so ali bi lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije.
Sledi celovita raziskava vseh okoliščin
Po pojasnilih pomočnika vodje Službe za nadzor in preiskave Alberta Nabernika postopek na KPK zajema dve fazi, predhodni postopek in preiskavo. Po predhodnem preizkusu kot prvem koraku po prejeti prijavi sledi preiskava, v okviru katere obvestijo obravnavano osebo in nato celovito raziščejo celotno dejansko stanje in vse okoliščine. "Namen preiskave je, da se očitki potrdijo ali ovržejo. V kolikor potrdimo obstoj kršitve iz naše pristojnosti, potem zadevo zaključimo na dva načina, bodisi z ugotovitvami v konkretnem primeru bodisi z načelnim mnenjem," je pojasnil Nabernik.
