"Morebitna zdravniška stavka bo nezakonita"

Ali se bo stavka zdravnic in zdravnikov v nedeljo, 2. aprila, začela, bodo iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides dokončno sporočili v nedeljo. Iz njihovega odziva na današnji nastop državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Tadeja Ostrca in ministra Danijela Bešiča Loredana je mogoče sklepati, da stavka najbrž bo. Pa čeprav so na ministrstvu za zdravje prepričani, da bo ta nezakonita in zato tudi ne bo plačana.Kdo koga izigravaLani septembra napovedana zdravniška stavka, ki ji je sledil stavkovni dogovor, je bila z novim, januarskim sporazumom zaradi ponovne napovedi decembrske stavke razveljavljena. S tem je, tako Ostrc, takratna stavka prenehala, več stavk pa ne morejo imeti odprtih, za kar so pridobili tudi pravno mnenje. Spomnil je, da mora biti stavka po zakonodaji napovedana najmanj deset dni pred začetkom. "Do danes uradnega obvestila o stavki od sindikata Fides nismo dobili." Minister za zdravje je dodal, da bo vlada prevzela odgovornost, če dogovor o zdravstvenem stebru ne bo do 30. junija vložen v zakonodajni postopek.Fides je napovedal stavko po tem, ko je vlada jasno dala vedeti, da zaradi časovne stiske dogovor o zdravstvenem stebru ne bo možen do 1. aprila, kot se je zavezala tako v prvem kot v drugem sporazumu. "Vlada nas je izigrala, saj smo na zamrznitev stavke pristali prav zaradi dogovora o oblikovanju stebra do aprila," je minulo sredo dejal glavni Fidesov pogajalec Gregor Zemljič, ki je poudaril, da se ponovno ne bodo pustili peljati žejne čez vodo. V današnjem odzivu so v sindikatu najprej obžalovali, da minister, namesto da bi do 2. aprila izkoristil čas za pogajanja, zavaja javnost s trditvami o nezakonitosti stavke."Več kot očitno je, da minister podpisanega sporazuma ne jemlje resno in mu namesto obvezujočega pravnega akta daje značaj neke politične deklaracije," so zapisali in dodali, da bo stavka zakonita. "Odgovornost za njeno trajanje in posledice" bo morala prevzeti vlada sama, če bo kršila podpisani sporazum.Spomnili so, da je bil sklep o začetku stavke poslan vsem, tudi ministrstvu za zdravje, že lanskega septembra. "Stavka še vedno traja, saj stavkovni organ Fidesa ni sprejel sklepa o njenem prenehanju." Z oktobrskim sporazumom sta bila dogovorjena le začasna prekinitev stavkovnih aktivnosti in določen moratorij, do aprila, so sporočili.O ZZZS najprej v Ekonomsko-socialnem svetuMorebitna stavka in dogovarjanje o plačnem stebru ni edina težava ministra za zdravje. Tu je še zamik obravnave dveh predlogov zakonov, o prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zdravstvenem informacijskem sistemu, katerih predstavitev je minister napovedoval za danes, a to nato preklical. Pojasnil je, da je bilo s predsednikom vlade Robertom Golobom dogovorjeno, da bosta oba zakona najprej predstavljena Ekonomsko-socialnemu svetu prihodnji teden, nato bosta poslana v javno razpravo. Tak dogovor je bil dosežen v četrtek, kjer se je minister pri predsedniku vlade srečal tudi s predsednikom Strateškega sveta za zdravstvo Erikom Brecljem. Slednji ga je pred dnevi javno postavil na laž, ko je zanikal, da naj bi bil preko državnih sekretarjev na seji sveta grozil z odstopom, če ta ne bo pristal na rešitve reorganizacije ZZZS, kot so si jih zamislili na ministrstvu. Danes je Ostrc pojasnil, da sta z državno sekretarko Tjašo Vidic svetu predstavila izhodišča in pojasnila, da ekipa na ministrstvu sledi zavezam. "Če časovnica ni izpolnjena, je treba prevzeti odgovornost. Če je to kdo razumel kot grožnjo z odstopom, je to njegova stvar," je dejal Ostrc. Minister na vprašanje, kakšen je zdaj odnos z Brecljem, ni neposredno odgovoril. Pojasnil je, da so pri predsedniku vlade, "ki je zame edini šef", soočili različna stališča. "Naša želja je upoštevati je upoštevati mnenja in sprejeti najboljši možni kompromis." Pri tem je prepričan, da so na dobri poti, da bo reforma do začetka leta 2024 delno, do 2026 pa v celoti implementirana.Na ministrstvu so danes predstavili tudi preliminarne podatke plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji, sprejete s izhodnim covidnim zakonom, katerega cilj je bil skrajševanje čakalnih vrst. Analiza je pokazala, da so se tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih usmerili v storitve, ki prinašajo dobiček. Čakalne vrste pa se zaradi tega še niso začele krajšati. Razlog za to, tako minister, je, da so v zdravstvenem sistemu šele zdaj prišli na raven storitev pred epidemijo, leta 2019. "Če nam bo uspelo še dvigniti storilnost v javnih zavodih, lahko pozno poleti, jeseni pričakujemo upadanje čakalnih dob." Analizo bodo v prihodnjih tednih nadgradili s podatki za prva dva meseca letošnjega leta, na podlagi pridobljenih podatkov bodo sprejeli nadaljnje odločitve. Odnos z Brecljem? Pri predsedniku vlade, "ki je zame edini šef", smo soočili različna stališča, pravi minister Za štiri odstotke višje plače Z jutrišnjim dnem bo večina javnih uslužbencev, izjema so le zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so že na podlagi sporazuma iz leta 2021 dobili višje plače, prejela za štiri odstotke višje plače. Slednje je posledica lanskoletnega splošnega dogovora za javni sektor. Hkrati se z današnjim dnem odpravlja plačni strop za javne uslužbence, kar pomeni, da bo marsikateri zdravnik uvrščen v 58. plačni razred. Z aprilom bodo nekateri v zdravstvu in socialnem varstvu, tudi zdravniki, prejeli še dodatnih štiri do osem odstotkov višje plače. Omenjena pravica jim pripada na podlagi lanskoletnega dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu, ki zdravnikom v letošnjem letu ob že omenjenih štirih odstotkih prinaša od štiri do 16 odstotkov višje plače.

"Morebitna zdravniška stavka bo nezakonita"

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano