V primeru odločitve za izgradnjo bi se Jek 2 financiralo delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom. V tem primeru bo nujno jasno določiti pravila, finančno konstrukcijo in jasno definirati odnose med večinskimi in manjšinskimi partnerji v lastniškem kapitalu, je finančni minister Klemen Boštjančič povedal na drugi javni tribuni v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Boštjančiču se zdi najprimernejša ideja o javno-zasebnem partnerstvu, po kateri bi se država zadolžila na trgu in posodila potrebna sredstva za izgradnjo Jek 2. Odnose bi bilo treba v izogib kakršnikoli kasnejši slabi volji natančno opredeliti, država v tem primeru tudi ne bi smela ponuditi nižje obrestne mere od tiste, po kateri se zadolžuje sama.
Minister Boštjančič ob sicer že znanih nekaterih predpostavkah glede dolžniškega financiranja višine obrestne mere ni želel napovedovati, poudaril pa je, da je projekt kot tak zanimiv, o njem so že opravili tudi pogovore z investicijskimi bankami, ki so za sodelovanje zelo zainteresirane. "Slovenija lahko zagotovi potreben obseg dolžniškega financiranja brez poslabšanja položaja na mednarodnih dolžniških trgih," je poudaril finančni minister. Ob tem je izpostavil nujnost vzpostavitve ustreznega, učinkovitega sistema upravljanja projektnega podjetja na način, ki bo zagotavljal skrbnost, odgovornost, preglednost, gospodarnost in integriteto ter omejeval tveganja za korupcijo.
Državljani se bomo o izvedbi projekta Jek 2 izrekli na posvetovalnem referendumu 24. novembra. V petek bo stekla referendumska kampanja, prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko - ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost - in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, pa bo verjetno med glavnimi v kampanji pred referendumom.
