V izhodiščih izpostavljajo še dvojno rabo, predvsem na področju zdravstvenih kapacitet, in širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe.
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je danes potrdila vlada, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023.
Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica je želja predvsem, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, odločna v obrambi. "Svet je geostrateško na viharjih, spremembah, ki jim že desetletja in desetletja ni bilo primera in para. Temu se je treba prilagoditi in to delamo tudi v Sloveniji, izpolnjujemo zaveze, ki prej desetletja niso bile izvedene," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za obrambo Sajovic.
Kot tak primer je izpostavil višanje sredstev, in sicer že letos na dva odstotka BDP, nato pa po 0,2 odstotka do tri odstotke BDP do leta 2030.
Bolj pomembna kot obrambni nakupi, pri čemer sledijo zmogljivostim, ki jih zagovarja slovenska vojaška stroka, pa je po besedah Sajovica kadrovska krepitev. "Zato gremo v smeri širjenja prostorskih dopolnilnih sil po zgledu Teritorialne obrambe," je dejal minister.
Ciljajo pa tudi na to, da bo državo pri varnosti podprla domača industrija in znanje.
Tudi sicer vlada v predlogu resolucije izpostavlja pomen dvojne rabe. "Ko smo septembra, oktobra o tem govorili v Sloveniji, je bilo doma in v tujini kar nekaj nasmihanja, zasmehovanja. Zdaj, ko se vsi skupaj pripravljamo na vrh v Haagu, pa je, tudi na srečanjih ministrov, to spoštovanja vredno mnenje, ki ga je treba še doreči in je blizu številnim državam znotraj zavezništva," je poudaril Sajovic.
Slovenija bo tako v okviru dvojne rabe ciljala na krepitev kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture ter zdravstvenih kapacitet.
V okviru slednjih se je vlada odločila tudi za povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet na več lokacijah v Sloveniji, in sicer v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Valdoltri, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Ljubljani pa še z obnovo tretjega trakta prizidka bolnišnice Petra Držaja. V to logistiko pa dodajo še tri helioporte, in sicer v Mariboru, Celju in Novi Gorici, je naštel Sajovic.
Levica je proti
Stranka Levica je po seji vlade sporočila, da so njeni ministri glasovali proti resoluciji. "Razlog za sprejemanje še ene resolucije je nadaljevanje podrejanja zahtevam Nata in njegovih vojaško-industrijskih kompleksov. Vsi, od predsednika Donalda Trumpa prek Ursule von der Leyen do generalnega sekretarja Nata kličejo k povečevanju javnih izdatkov za vojsko, ki bo šlo na račun siromašenja socialne države in javnih storitev. NATO zahteva, da bodo morali izdatki za vojsko dosegati 3,5 odstotka, še dodatnih 1,5 odstotka pa izdatki, ki so povezani z vojsko oziroma obrambo," so zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da tudi tokratna resolucija kot razlog navaja zaostreno mednarodno varnostno okolje, ne da bi pri tem navedla dejanske vzroke za zaostritev. "Če bi jih, bi namreč hitro spoznali, da sta ravno oboroževanje in geopolitično napenjanje mišic vzrok slabšanja mednarodnih odnosov," pojasnjujejo.
V Levici tako usmeritev zavračajo in opozarjajo, "da nadaljevanje vedno istih politik lahko samo še naprej poglablja napetosti, v najslabšem primeru pa vodi tudi v spopad svetovnih razsežnosti".
Poudarjajo še, da bodo v stranki še naprej nasprotovali "oboroževalni histeriji na škodo ljudi", zavzemali pa se bodo za umirjanje razmer in iskanje poti za reševanje sporov za pogajalsko mizo.
