Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka in pritrdilo ugotovitvam protikorupcijske komisije iz leta 2019, da je deloval v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja. Sodba je precedenčni primer sodne prakse, s pomočjo katere se oblikujejo ustrezni standardi integritetnega ravnanja v praksi, dodajajo v komisiji.
Sodišče je pritrdilo ugotovitvam KPK, da je Bošnjak kršil integriteto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s tem, ko nekdanjemu delodajalcu Banki Slovenije ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter dati popolnih pojasnil in informacij v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, so sporočili iz KPK.
"Sodba je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti pridružuje zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje, laži, nedovoljeno vplivanje in privilegiranje. To je 21. pravnomočna kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila KPK zoper ministre, državne sekretarje, župane in druge funkcionarje, s čimer se oblikujejo ustrezni standardi integritetnega ravnanja v praksi," dodajajo v KPK.
Bošnjak dal odpoved, preden bi ga obravnaval svet Banke Slovenije
Leta 2019 je Banka Slovenije zaradi očitkov o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani KPK zaprosila za preiskavo, saj sama nima pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS. KPK je ugotovila, da bi moral Bošnjak sam predložiti dokaze, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke. Ker tega ni storil, je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto.
Bošnjak, ki je mandat viceguvernerja nastopil marca 2016, je maja 2020 tik pred glasovanjem sveta Banke Slovenije, ali je njegovo ravnanje predstavljalo hujšo kršitev, dal odstopno izjavo in kot razlog za odstop navedel osebne razloge. Državni zbor ga je razrešil s koncem julija 2020, bivši viceguverner pa je zoper ugotovitve KPK sprožil upravni spor. No, zdaj so ugotovitve KPK postale pravnomočne.
Sodišče je zapisalo, da se integriteta poklicnega funkcionarja ne nanaša zgolj na njegovo poklicno delovanje, temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov. Po mnenju sodišča se pričakovana ravnanja funkcionarja morajo raztezati in se upravičeno raztezajo tudi na zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti, ki se v pravni državi pričakuje od vseh davčnih zavezancev, brez prikrivanja določenih informacij.
