Izbruh bolezni modrikastega jezika je lani rejce drobnice postavil pred eno večjih preizkušenj v zadnjih letih. Pogin več kot 8000 ovc v 158 obratih ni zgolj statistika, temveč zelo konkreten udarec za kmete, ki so izgubili tako vir dohodka kot rezultat dolgoletnega dela, zlasti na področju selekcije. Največ škode je utrpelo prav dolgoletno delo na pasemskih živalih. Rejci so na obvezno cepljenje z novim letom tudi pristali, a način, kako ga je država uvedla, je odprl novo fronto nezadovoljstva.
Država je sicer zagotovila cepivo, stroške cepljenja pa je v celoti prevalila na rejce. Ti so že ob napovedi opozarjali, da takšna ureditev odpira vrata neenotnim in potencialno previsokim cenam veterinarskih storitev. Danes se izkazuje, da so bili njihovi strahovi upravičeni. Cena cepljenja, ki se giblje med štirimi in sedmimi evri na žival, ob dodatnih stroških prihoda na kmetijo, za številne rejce pomeni velike izdatke, zlasti za rejce drobnice, saj ta panoga ni tako donosna kot denimo govedoreja. "Cene so oderuške. V eni uri pa veterinar res ne more odnesti 500 evrov," je pred časom za Večer ostro dejal predsednik Zveze društev rejcev drobnice Roman Savšek. Tu ne gre več le za vprašanje cepljenja, temveč za vprašanje pravičnosti in odgovornosti države. Obvezni ukrep, ki ga predpiše država zaradi varovanja javnega interesa in preprečevanja širjenja bolezni, bi moral biti tudi sistemsko in finančno premišljen. Model, kjer država zapove obveznost, hkrati pa se umakne iz regulacije stroškov izvajanja, rejce postavlja v položaj brez izbire. Cepljenje je obvezno, cene pa prepuščene trgu. Posebno skrb vzbujajoče je, da se ob finančnem pritisku med rejci krepi tudi odpor do cepljenja.
Pristojni odgovarjajo, da država nima zakonske podlage za regulacijo teh storitev, saj niso financirane iz proračuna, in hkrati ne pristajajo na kritike, da so postavljene cene previsoke. A država ima možnost, da zadevo uredi drugače. To je že storila, ko je bilo cepljenje proti modrikastemu jeziku med letoma 2017 in 2021 v celoti financirano iz javnih sredstev, s tem pa tudi cenovno regulirano.
Čeprav so rejci upali na skupno iskanje rešitev, je vpeljava cepljenja očitno še en korak ministrstva v smeri razdvajanja. Kmetje so v tem mandatu že večkrat opozorili, da so iz pogajanj izključeni, da so z zakoni in ukrepi le seznanjeni in da jih na koncu morajo le izvajati, ne glede na posledice, ki jih zanje prinašajo. Ministrica Čalušić te očitke vztrajno zavrača. A četudi vse poteka po ustreznih protokolih, je očitno, da odnosi niso najboljši ter da so odločevalci in kmetje vsak na svojem bregu.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zaradi stroškov obveznega cepljenja, sporazuma EU–Mercosur in po njihovem mnenju prenizkih sredstev, namenjenih kmetijstvu, napoveduje celo proteste, če vlada do konca meseca ne bo pokazala pripravljenosti za sodelovanje. V predvolilnem času so sicer tovrstni dogodki predvsem politične narave. Če bi kmetijske organizacije mislile resno, bi v tem času svoje zahteve raje naslovile na politične stranke in si prizadevale, da se njihovi predlogi vključijo v volilne programe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
