(KOMENTAR) Kaj vse ima odprto Golob? In kaj ga čaka do evropskih volitev, ki bodo prelom?

Praznično zatišje v politiki je bilo kratkotrajno, po polovici prvega meseca leta 2024 je jasno, da se jakost konfliktov in odprtih front za aktualno oblast ne bo zmanjšala. V zapleteni javnosektorski plačni matematiki so najbolj v ospredju zdravniki in sodniki, a tudi relacije z nekaterimi drugimi poklicnimi skupinami imajo potencial ostrejših konfliktov, pri čemer je (bil) bazen javnega sektorja pomembno volilno telo leve sredine in primarno Svobode. Večina vnetljivih zgodb se vleče in jih vladi ne uspe sproti zapirati, kar ji oži prostor za lastno agendo: od konflikta s kapitalskimi oziroma gospodarskimi centri moči, ki se v koalicijo zaganjajo najprej zaradi Levice in s tem povezane leve profilacije nekaterih politik, prek afer, ki vznikajo sproti, uničujejo verodostojnost, ugled in kompetenco vodenja, do spora z uradom predsednice republike. Ta se je po vmesni pomiritvi razplamtel po izjavah Nataše Pirc Musar za N1, češ da bi moral premier v primeru zanj obremenilnega epiloga postopka pred KPK v zadevi Bobnar odstopiti. Gledano širše gre nezadržna intervencija celo v Golobov prid, namreč zasejala je seme vnaprejšnje kontaminacije odprte zadeve in s tem povezanih možnih kasnejših dnevnopolitičnih interpretacij. Da obstaja tudi na vladni strani interes nekaterih krogov, da se odnosi premierski kabinet-predsedničin urad ne normalizirajo, ni skrivnost, spomnimo le, kako se je v javnosti znašel dopis predsedniškega urada o višjih plačah funkcionarjev, in to tik pred "state of the union" nastopom predsednice v DZ. Premier Golob, vlada in koalicija so ob približevanju polčasa mandata pomembno oslabljeni, številni ministri za seboj že vlečejo težko aferaško prtljago. A ključna preživetvena enačba ima za njih ta hip še ugoden izračun. Namreč v DZ obvladujejo 50+ glasov, Golobu poslanska skupina kljub nekaj prelomnim točkam ni začela razpadati. Ne gre spregledati trenj, ki so pripeljala do demonstrativne izključitve poslanke Šetinc Pašek, in prvih zametkov poslanskega upora, denimo ob imenovanju kasneje umaknjenega kandidata za kmetijskega ministra. A iz nemalo kritičnih glasov o notranjih ravnanjih, ki da gredo do roba demokratične higiene, se ni razvil resnejši, javno manifestiran upor s scenarijem večjega razkola. Od Levice in SD vsaj do evropskih volitev ni pričakovati manevrov, ki bi šli v smer evakuacije iz tresočega koalicijskega vlaka, strankama ne nazadnje ni uspel noben prodor v javnem mnenju. Zaradi SD ni razpadla nobenega vlada, tudi ta ne bo, je v zadnji Mladini zagotovil Matjaž Han, gospodarski minister, za katerega se zdi, da se vzpostavlja kot možni naslednik Tanje Fajon. To še ni "done deal", sprejet sklep, a stvari se po hanovski liniji premikajo v to smer. Predsednica stranke z mnogih službenih poti težko sproti obvladuje notranjepolitične posle. Najnovejša zagata za SD: zaradi spornega nakupa nepremičnine za sodno stavbo se je ob sodni stavki pod udarom očitkov znašla še Dominika Švarc Pipan. Afero so (so)ustvarili kadri SDS, ki bo sedaj z interpelacijo kovala še politične dobičke. In Levica? Asta Vrečko se doslej ni pokazala kot material za dolgoročno liderko. Pod črto: v nobeni od koalicijskih strank ni miru in zadovoljstva. Rejtingi so le ogledalo tega. A do evropskih volitev ni pričakovati drugačnih zaključkov in razmislekov od vztrajanja. Bo pa ta politična tekma, ki bo imela pomemben notranjepolitični vpliv, še ena fronta, dodaten napor za vladno stran, da se na polovici mandata ne znajdejo pred zidom, prek katerega ne bo mogoče več pogledati proti naslednjim parlamentarnim volitvam. Kjer bo treba, če ne prej, polagati račune.

(KOMENTAR) Kaj vse ima odprto Golob? In kaj ga čaka do evropskih volitev, ki bodo prelom?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano