Vladi Roberta Goloba s ponudbo za dogovor z delodajalci o obvezni božičnici v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) očitno ne bo uspelo hitro spraviti z mize vsaj enega zahtevnega problema. Vlada je v časovni stiski iz dveh razlogov. Kup nerešenih žgočih problemov se ji z bližanjem volitev vse bolj povečuje, zato nujno potrebuje kakšno rešitev. Božičnica bi bila takšna rešitev, vendar je vse bolj vprašljivo, ali bo zakon mogoče sprejeti pravočasno, če naj bi bila izplačana 18. decembra. To časovno zanko si je vlada z nepremišljenim predlogom zavezala okrog vratu sama.
Delodajalcem se na drugi strani prav nikamor ne mudi. Z nesodelovanjem na sejah ESS in izstopi iz njega imajo že bogate izkušnje. Do sedaj jim je tako uspelo zaustaviti že več ukrepov, ki jim niso bili všeč.
Če dogovor o božičnici v okviru ESS ne bo dosežen pravočasno za izplačilo že letos, vladnim strankam, zlasti največji, Svobodi, kot kaže sedaj, očitno ne bo odnesel usodnega števila volilnih glasov. Po javnomnenjskih anketah je predlog vlade za njeno uzakonitev tako prozorna predvolilna poteza, da so jo volivci zlahka spregledali, saj se tako podpora delu vlade kot vladnim strankam ni bistveno spremenila.
Čeprav bi obvezna božičnica številnim zaposlenim prišla še kako prav, zelo veliko jih namreč prejema minimalno plačo, še več pa dobi za svoje delo na račun le malo več od minimalne plače in zato niso upravičeni do socialnih pomoči, ni rešitev. Omenjeni zaposleni veliko bolj kot izplačilo enkratne letne nagrade vsak mesec potrebujejo dostojno plačo za svoje delo. To bi morala biti glavna skrb vlade, ko govorimo o plačilu za delo.
Za to je gluha, ker bi se morala dejansko, ne le z besedami lotiti novih nezanesljivih oblik zaposlitve oziroma prekarnega dela, ki je v tem desetletju postalo običajna oblika zaposlitve. Redna zaposlitev celotno delovno dobo pri istem delodajalcu, ki zagotavlja socialno varnost, velja za zastarelo. Zastarelo je tudi imeti dovolj zaposlenih, da na delovnem mestu ne izgorevajo. Povsem običajno je, da delo, ki so ga včasih opravljali trije ali štirje zaposleni, danes opravlja en sam. Tehnološki razvoj za to dodatno obremenjevanje zaposlenih ne more biti izgovor. Današnji sistem dela z več tehnologije in manj zaposlenimi bi bil sprejemljiv, če ljudje na delovnih mestih ne bi izgorevali, ne bi pogosteje kot včasih zbolevali, poraba antidepresivov in pomirjeval ne bi bila na rekordnih ravneh.
O tem kaj veliko seveda ni slišati. Veliko več se govori o tem, da je treba povečati produktivnost, kar poenostavljeno povedano pomeni, da zaposleni še vedno ustvarijo premalo. Ob tem niso več ljudje, postali so številke, ki se imenujejo stroški dela, kadri, delovna sila in podobno.
Člani ESS so tudi sindikati kot zastopniki zaposlenih. Njihova moč je v celotni Evropi ne le v Sloveniji neprimerno manjša, kot je bila v prejšnjem tisočletju. Predlog za uvedbo obvezne božičnice ni prvi, o katerem se predstavniki vlade z delodajalci pogajajo posebej. Od delodajalcev in ne od sindikatov je tako odvisno, ali bo vladi uspelo obvezno božičnico prodati kot predvolilno darilo ali ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
