Koalicijski partnerji niso zbližali stališč o noveli zakona o finančni upravi. Bodo v Svobodi popustili SD in Levici?

Da je primerna za vnovično potrditev, bi morala glasovati večina vseh članov odbora, torej osem, vendar pa je glasove za na koncu prispevalo le sedem poslancev Svobode. Novelo, ki predvideva, da bi o namestitvi prikritih sledilnih naprav zaradi suma hujših davčnih prekrškov brez sodne odredbe odločali uslužbenci finančne uprave (Furs), je konec lanskega leta doletel veto državnega sveta. Na prvem glasovanju je bila novela sprejeta z 38 glasovi poslancev Gibanja Svoboda, medtem ko so se poslanci koalicijskih SD in Levice zaradi pomislekov glede prikritega sledenja vzdržali, poslanci opozicijskih NSi in SDS pa so bili proti. Da bi bila novela prihodnji torek vnovič potrjena, bi jo moralo podpreti vsaj 46 poslancev, Gibanje Svoboda pa jih ima "samo" 41.V SD in Levici vztrajajo pri svojih stališčihPremier Robert Golob je nedavno izjavil, da zakon ne bo obstal v parlamentu, a v SD in Levici poudarjajo, da svojih stališč niso spremenili. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v začetku tedna pojasnil, da noveli zakona ne bodo nasprotovali, je pa ne morejo podpreti, zato njihovo stališče ostaja enako kot pri prvem glasovanju. Tudi v SD zatrjujejo, da novele zakona v drugo prav tako ne bodo podprli, saj se, kot je dejal njihov poslanec Predrag Baković, okoliščine niso spremenile. Ob robu sredinega koalicijskega vrha je bilo sicer mogoče slišati, da naj bi v Svobodi v zadnjih dneh pritiskali predvsem na SD, da spremeni svoje stališče. "Ta zakon bo sprejet. Zaradi proceduralnih zapletov bomo sprejeli nov zakon s praktično identičnim besedilom, razen s tem členom o sledenju, ki ga bomo umaknili, in zakon bo v celoti potrjen in sprejet, razen tega člena. Hočem povedati eno stvar, ki je pomembna. Takrat ko vidimo, da je neka ovira prevelika, tisto oviro, ne pa celoten zakon, umaknemo in gremo naprej," je v pogovoru za TVS poudaril Golob.Zakon bodo torej spremenili in iz njega črtali sporni člen, vendar pa to lahko storijo šele po tem, ko bo prvotni predlog potrjen ali zavrnjen. Za zdaj vse kaže na drugo možnost, a Golobove izjave nakazujejo, da v Svobodi kljub kritikam odvetniške zbornice, informacijske pooblaščenke in celo predsednice države Nataše Pirc Musar očitno še niso obupali nad tem, da preprečijo padec prvega vladnega zakona v tem mandatu. To pomeni, da bi morali nekaj glasov za sprejetje zakona prispevati bodisi v SD bodisi v Levici. Na drugi strani po naših informacijah ni izključen scenarij, da bi stališče spremenili Golobovi poslanci in se na vnovičnem glasovanju vzdržali. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic te možnosti ni hotel komentirati, ker da koalicijska usklajevanja še niso zaključena, je pa opozoril, da poslanec, ki se vzdrži, ne nasprotuje zakonu: "Če se odločiš za popravek in uskladitev, pa ga tudi zagovarjaš." V največji vladni stranki ob tem poudarjajo, da niso sprejeli nobene odločitve, da bodo spremenili svoje stališče, govoric pa da ne komentirajo.Maksuti: To ne bo škodovalo Golobu in SvobodiČe bi se na ponovnem glasovanju poleg poslancev Levice in SD vzdržali tudi poslanci Svobode, bi novela zakona padla, po tem pa bi vlada v parlamentarni postopek lahko vložila popravljeno verzijo zakona brez spornega člena. Vendar pa bi koalicija s tem sama zrušila lasten zakon. Omenjeno situacijo nekateri že primerjajo s padcem novele zakona o nalezljivih boleznih v obdobju prejšnje vlade Janeza Janše. Na prvem glasovanju je bila novela ob kritikah opozicije, da daje vladi preširoka pooblastila pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje epidemije, potrjena s tesno večino, nato pa jo je prav tako doletel veto državnega sveta. Ker Janševa manjšinska koalicija nato ni zmogla zbrati 46 glasov za njeno vnovično potrditev, so jo raje zavrnili kar sami. Ali bi bilo modro, da bi Golob v primeru novele zakona o Fursu SD in Levici dopustil majhno zmago?"V kontekstu trenutnih razmer na medijski in politični agendi, vezanih na zdravstvo, je ta zadeva nekoliko padla v drugi plan. Če bi se zgodilo, da se predsednik vlade oziroma največja vladna stranka v tem primeru povleče nazaj, to ne bo imelo negativnega vpliva v smislu krepitve drugih dveh koalicijskih partneric in ne bo škodovalo Gibanju Svoboda. Ta tema ni več tako aktualna, da bi v kontekstu razmerij med koalicijskimi partnerji lahko komurkoli škodovala ali koristila," ocenjuje politolog Alem Maksuti. Ko gre za odnose v koaliciji, pa Maksuti meni, da je vladni trojček po dogovoru glede zdravstva na nedavnem koalicijskem vrhu na vrhuncu konsenzualnega dogovora in enotnosti. "Vladna koalicija je trenutno najbolj stabilna, odkar deluje, zato menim, da niti aneks h koalicijski pogodbi niti izvedba določenih reform ali ukrepov ne bosta podrla kakršnikoli razmerij v njej. Strankarski sistem je pri nas sicer izjemno nestabilen, ampak v tem mandatu imamo eno dominantno stranko, ki zaenkrat drži vse vajeti v svojih rokah, tako v vladi kot tudi v političnem prostoru," še doda Maksuti.

Koalicijski partnerji niso zbližali stališč o noveli zakona o finančni upravi. Bodo v Svobodi popustili SD in Levici?

Luka Mlakar

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano