Čeprav eden brez drugega ne moreta shajati, se javni in zasebni sektor pogosto gledata postrani. Medtem ko javni zasebnemu rad zavida višino božičnic, regresov in nagrad za delovno uspešnost, zasebni javnemu varnost zaposlitve, avtomatska napredovanja in ... tudi čas izplačila. Pred leti so se v delu javnega sektorja plače izplačevale celo 5. dan v mesecu, kar se je sicer večinoma spremenilo pred štirimi leti z uvedbo novega sistema (MFERAC). A tudi s to spremembo se je izplačilo zamaknilo "le" na največ deseti delovni dan v mesecu, kar pomeni, da so najkasneje do 14. dne v mesecu plače že na računih.
Ponavadi takrat delavci v zasebnem sektorju na plače še vedno čakajo. Zlati standard za izplačilo plač je tam 15. dan v mesecu, zakon o delovnih razmerjih pa določa, "da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja," torej načeloma 18. dan v mesecu.
Ob pogledu na javni sektor tako marsikdo pomisli, "zakaj moram tako dolgo 'kreditirati' delodajalca?" in "zakaj pa jaz ne dobim plače petega v mesecu?" V bistvu jo lahko, a - kot je razbrati iz odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - le pod enim pogojem: da se tako dogovorite z delodajalcem ob podpisu pogodbe: "Plačilni dan lahko pogodbeni stranki določita tudi na katerikoli dan pred 18. dnevom v mesecu."
Pravzaprav se vse lahko oziroma mora določiti s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da mora biti plačilni dan, enako kot plačilno obdobje in način izplačevanja plače, dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Če pa je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
Kakor je dogovorjeno, tako torej velja. Pri tem pa dogovorjeno oziroma zapisano v pogodbi v korist delavca (in neznazadnje delodajalca) brani tudi konvencija mednarodne organizacije dela št. 95 o varstvu plač, ki določa, da je plačo potrebno izplačevati redno, v predpisanih časovnih obdobjih in da rednost izplačevanja plače in določenost plačilnih obdobij zagotavlja nujno kontinuiteto plače, predvidenost dohodka in s tem varnost finančnega položaja delavca, kar zmanjšuje potrebo delavcev po zadolževanju. "Kršitev te zahteve konvencije je ena najhujših kršitev," ministrstvo posredno zagotavlja, da si vam delodajalec ne bo upal kar tako podaljševati intervalov za izplačilo plač. Tako ostaja najpomembneje, da dobite vsak mesec plačo na datum oziroma da je med izplačiloma točno en mesec, zaradi česar naj ne bi ostali na suhem z denarjem. Ali pač ne?
