S pretresljivo razstavo in spremljajočim dokumentarno-animiranim filmom so danes v Osnovni šoli Starše zaznamovali letošnji svetovni dan spomina na holokavst.
Na hodniku šole nas je več učenk ob glasbenem programu spremilo čez ducat razstavnih panojev, ki prikazujejo tragično usodo tako imenovane poljske Ane Frank Renie Spiegel. Razstava z dvostavčnim naslovom: Treba je nekaj zapustiti svetu. Onkraj dnevniških zapiskov Renie Spiegel, ki je lani že bila pokazana v mariborski knjižnici, prihaja iz Judovskega muzeja Galicija v poljskem Krakovu. Poljsko veleposlaništvo v Sloveniji je priskrbelo za prevod razstave in filma v slovenščino.
Zato je na otvoritvi udeležence, med katerimi niso bili zgolj učenci, temveč tudi starejši domačini, nagovoril vodja veleposlaništva Poljske v Ljubljani Lukasz Praprotny: "Ganila me je zavzetost tukajšnjih učencev in učenk, ki so s pomočjo knjižničarke na šoli Leonide Babič, pripravili ta spored. Poljska je bila v drugi svetovni vojni žrtev tako nemške kot sovjetske okupacije in je med vojno na naših tleh padlo največ žrtev. Spričo tega želi Poljska biti varuhinja spomina na grozodejstva holokavsta. Spomin nanj med drugim ohranja tudi naš muzej Auschwitz-Birkenau."
Spregovorila sta še ravnatelj šole Franc Kekec in župan Starš Stanislav Greifoner. Oba sta predvsem mlade opozorila na nujnost ohranjanja in gojenja spomina na "temne čase, ko svet zdaj spet drvi v različne smeri", kot je rekel ravnatelj, in na dejstvo, da "današnja Evropa in svet ves bolj postajata podobna časom pred drugo svetovno vojno", kot je menil župan.
Osnovna šola v Staršah vsako leto zaznamuje spomin na holokavst. Tudi pri danes odprti razstavi, ki bo v šolskem hodniku v prvem nadstropju na ogled do 13. februarja, je pri tem sodelovala s Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Renia Spiegel je dnevnik v domačem Przemyslu začela pisati tik pred izbruhom vojne januarja 1939. Med vojno se je skrivala pred deportacijo v judovski geto, toda zavoljo izdaje so jo nacisti ustrelili konec julija 1942, staro komaj osemnajst let. V tem času je napisala okoli 700 strani rokopisa, ki je čudežno prestal vojno. Del njene družine, ki je v nasprotju z njo preživel holokavst, se je izselil v ZDA. Rokopis so dolgo časa hranili pod ključem, dokler ga ni odkrila njena nečakinja in si ga je dala leta 2013 iz poljščine prevesti v angleščino. Tako je Renina več kot zgolj literarna zapuščina končno uzrla knjižno izdajo. Slovenski prevod z naslovom Renijin dnevnik smo pri založbi Mladinska knjiga dobili leta 2022.
