Za generacije Z in milenijce lastništvo nepremičnine ni več zlati standard varnosti, temveč pogosto breme, ki omejuje gibljivost, ustvarjalnost in svobodo odločanja. Namesto kredita na 30 let izbirajo fleksibilne najeme, deljeno lastništvo ali celo življenje kot niz postajališč, prilagojenih trenutnim željam in projektom.
Matija J., 32-letni oblikovalec iz Maribora, je eden tistih, ki so se zavestno odpovedali klasični predstavi doma. Stanovanje zanj ni cilj, temveč sredstvo - nekaj, kar naj mu omogoča gibanje, ne pa ga zadržuje. Njegova zgodba ni osamljen primer v Evropi, ampak vse pogostejši odsev vrednot mlajših generacij. Kako torej živeti po meri trenutka in kaj to pomeni za trg nepremičnin?
"Hočem se seliti zaradi sebe, ne zaradi obrestnih mer ali stiske"
Ko dom ni cilj, ampak orodje
"Če mi je kdo pred petimi leti rekel: ‘Kupi stanovanje, da boš varen,’ sem se nasmehnil. Ne zato, ker mi varnost ni pomembna, ampak ker si jo predstavljam drugače," začne svojo zgodbo Mariborčan, ki že od študija naprej živi nekoliko drugače kot njegovi vrstniki.
"Zame dom ni cilj, ampak orodje. Zamenjal sem tri mesta v petih letih - Ljubljano, Koper, zdaj sem spet v Mariboru. Vsakič sem si vzel čas, preveril lokalno ponudbo najemov, delal od doma in si uredil bivališče tako, da sem se dobro počutil. Ampak nisem ga ‘kupil’. Niti enkrat."
Zakaj ne? "Ker si želim svobodo. Če se mi jutri ponudi projekt na Dunaju ali v Berlinu, grem. Ne prodajam, ne prestavljam kreditov. Samo spakiram in grem. Enako razmišljajo skoraj vsi moji prijatelji - pomembna nam je mobilnost, ne kvadratura."
Kaj bi takšen model prinesel trgu nepremičnin?
Ta način razmišljanja prinaša izziv za klasične nepremičninske modele. Mlajši kupci vse pogosteje iščejo:
- možnost fleksibilnega lastništva (npr. rent-to-own),
- deljene investicije z družbo ali prijatelji,
- začasna bivanja z možnostjo menjave lokacije,
- stanovanja, ki so pripravljena za takojšnje bivanje brez dodatnih stroškov.
Stanovanje kot naročnina
Matija priznava, da spremlja trende in razmišlja tudi o alternativah: "V tujini že obstajajo modeli, kjer si s skupino ljudi lastiš več stanovanj na različnih lokacijah in se med njimi izmenjujete. To bi zame imelo več smisla kot 30-letni kredit za eno lokacijo. Stanovanje kot naročnina - zakaj pa ne?"
Navede tudi primer iz tujine: "V Nemčiji deluje platforma CoHome, ki mladim omogoča, da skupaj investirajo v dve ali več stanovanj in si jih delijo glede na potrebe - na primer med tednom si v Berlinu, čez vikend pa v Leipzigu. Vsak je solastnik, kar pomeni manjše stroške, več fleksibilnosti in možnost bivanja v več mestih brez selitve celotnega življenja.”
Takšen pristop bi bil zanimiv tudi pri nas, je prepričan sogovornik. "Če bi lahko s tremi prijatelji kupil dve stanovanji - eno v Ljubljani, drugo v Mariboru - in si ju delimo, bi se tega lotil takoj. Ne potrebujem razkošja, samo pametno rešitev za sodoben način življenja," je nedvoumen.
Vmes si je pomagal s platformami, ki omogočajo mesečne najeme z opremljenimi stanovanji, co-living skupnosti in celo menjavo stanovanj (home exchange) za poletne mesece. "Ne gre za to, da ne bi želel ničesar svojega," poudari. "Gre za to, da si nočem zgraditi kletke. Hočem se seliti zaradi sebe, ne zaradi obrestnih mer ali stiske."
Mladi v absolutni večini, ko je govora o najemu
Največ primerov alternativnih oblik bivanja, kot so deljeno lastništvo, co-living in stanovanje kot naročnina, najdemo predvsem v Nemčiji, Nizozemski, ZDA in Veliki Britaniji. Kako pa je s tem v Sloveniji? Ali na trgu morebiti že obstajajo modeli deljenega lastništva ali dolgoročnega najema z možnostjo odkupa, prilagojeni mladim, ki ne želijo biti vezani na eno lokacijo, smo vprašali Alena Komića, nepremičninskega posrednika iz ljubljanske nepremičninske agencije ABC nepremičnine.
"Moram reči, da pri nas takšnega načina solastništva še ni," je dejal in dodal, da v Sloveniji zaenkrat tudi ne obstaja nobena podobna platforma. "Kar pa seveda ne pomeni, da v prihodnosti tega ne bo. Verjamem, da bo tudi to prišlo sčasoma k nam, saj tudi mi zaznavamo, da se potrebe predvsem mladih ljudi hitro spreminjajo," opaža. Prepričan je, da bi bila to vsekakor ena od možnih rešitev, da bi mladi investirali v nepremičnino, a vseeno ne bi izgubili želene svobode.
Po njegovih besedah so mladi tudi v absolutni večini, ko govorimo o najemih bivalnih nepremičnin, saj so bolj mobilni, odprti za nove službe in priložnosti. "Prav tako je primerov najema s kasnejšim odkupom pri nas ekstremno malo. V 13 letih, odkar sem v tem poslu, sem izpeljal samo en posel na način najema s kasnejšim odkupom - najemna pogodba z elementi dogovora o prodaji čez tri leta. Predvsem najemodajalci so tisti, ki se ne želijo omejevati s takšnimi dogovori, še posebej v zadnjih desetih letih, ko so cene nepremičnin konstantno rastle. Po drugi strani bi si pa seveda najemniki želeli več takšnih možnosti," razmišlja Komić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
