Vsaka druga beseda bi bila v teh dneh povsem odveč (če pustimo politiko in drugo brezglavo dogajanje po svetu pri miru). Vročina. In z njo povezana suša, seveda. Kako hitro se je vse skupaj obrnilo! Še do konca maja smo se pridušali, da ni prave toplote, da gre pa letos s temperaturo malo počasneje in bolj postopno navzgor, potem pa je udarilo! Pa še to ne kar z jasnega neba nad 30 stopinj Celzija! Zadnji majski dan in prvi junij sta jih prinesla skoraj 30, potem pa smo še malo čakali in šele 13. jih je bilo spet okoli 30. Pa tudi potem temperaturi še ni šlo najbolje od rok z vročino, vmes so bili celo dnevi pod 25 stopinj in šele od 21. junija gre čisto zares. Kako imamo potem občutek, da vročina že traja in traja?! In zakaj je potem kar naenkrat tako suho?! Če gledamo samo najvišje dnevne temperature, morda res dobimo vtis, da je nepretrgana vročina danes "šele" peti dan. A tu se nekoliko bolj izkaže povprečna dnevna temperatura. Ta pa je nadpovprečna že vse od 10. junija, vmes je bil le en hladnejši dan. Se pravi, da imamo že kar dolgo nadpovprečno toplo vreme, čeprav sprva ni bilo izrazitejših in dlje časa trajajočih ekstremov. Imeli smo malo sreče, da je bila vročina večinoma kolikor toliko suha, ni bilo prav veliko res soparnih dni. Druga zgodba pa je s sušo oziroma s padavinami. Če je maja še kazalo, da bomo v poletje stopili z dobro vodno zalogo v tleh, pa so se stvari potem kar hitro zasukale. Skoraj do konca maja je kar pogosto deževalo, potem pa kot da bi zaprli pipo tam zgoraj! Ponekod se je to zgodilo še pet dni prej. In tudi če je kje vmes deževalo, je bilo precej premalo, da bi lahko zadostili času najhitrejše rasti v naravi.
Vrhnja plast tal se ob visoki temperaturi, sončnih dneh in vetru hitro izsuši. Spomladanska moča se pozna edino na podtalnici, pa še to ne povsod, ponekod so zaloge že precej skromne. Najslabše pri vsej stvari pa je, da se julij še ni niti začel. Pred nami je torej še vrhunec poletja, ki ni ravno znan po obilnejši moči, mi pa že z upanjem gledamo v nebo, kdaj nam bo poslalo novo vodo. Dobra namočenost pozimi in spomladi nam prav nič ne zagotavljata, da smo varni pred poletno sušo in da nam ne bo zmanjkalo pitne vode. Te presnete vremenske blokade! Prej ni hotelo nehati, zdaj pa tudi ne. Res je trmasto tole vreme. Saj bi se človek malo pošalil, a v tem humorju je veliko grenkobe. Vrtičkarje skrbi, kako bo z njihovim pridelkom, a prava težava bo v kmetijstvu, kjer, to moramo hočeš nočeš priznati, "raste" hrana za nas. Ravno dejstvo, da se razmere za pridelavo hrane s spreminjanjem podnebja poslabšujejo, bi nas moralo skrbeti. Moj dedek (bil je kmet na majhni kraški kmetiji) je sicer imel navado reči, da suša vsaj nekaj pusti, voda pa nič. A ni samo to, kmetje se preživljajo s svojim pridelkom – bodo začeli opuščati svoj poklic, ker z njim ne bodo mogli preživeti?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
