Portal Necenzurirano je namreč danes objavil članek, ki temelji na dokumentih, pridobljenih od notranjega ministrstva na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Gre za dokumentacijo, s katero je ministrstvo ustavnemu sodišču utemeljevalo nujnost podaljšanja odlokov o omejitvi gibanja.
Omenjeni portal piše, da vlada pred podaljševanjem omejitev ni pridobivala strokovnih ocen. "V dokumentaciji, ki smo jo prejeli, jih praktično ni," so zapisali. Edini strokovni dokument, s katerim ministrstvo utemeljuje omejitev gibanja med 21. in 6. uro, pa je, kot poudarjajo, tuja študija, ki je analizirala uspešnost tega ukrepa v Francoski Gvajani. Ob tem Necenzurirano ugotavlja: "Vse to si lahko Janševa vlada dovoli, ker ustavno sodišče v rokah nima nobenih vzvodov, da bi jo sankcioniralo."
Kaj kaže primer Francoske Gvajane?
V Francoski Gvajani je bila sprva policijska ura v veljavi med 23. in 5. uro, 10. junija pa so jo podaljšali, saj je bila med delavniki v veljavi od 21. ure, hkrati pa je veljala tudi celotno nedeljo. 18. junija se je policijska ura med delavniki začela že ob 19. uri in je trajala do 5. ure, ob sobotah pa je prepoved gibanja veljala že od 15. ure. Teden dni pozneje so še bolj zaostrili omejitev gibanja. Od 25. junija je namreč policijska ura v veljavo stopila že ob 17. uri med delavniki in ob 13. uri ob sobotah. Te ukrepe je pospremilo tudi zaprtje restavracij, meje z Brazilijo in popolno zaprtje 23 najbolj tveganih območij. Dnevno je bilo opravljenih tudi več kot 1300 testiranj na 100.000 prebivalcev. Študija je pokazala, da je po sprejetih ukrepih število hospitaliziranih bolnikov upadlo.
Notranji minister Aleš Hojs je po pisanju portala v več kot dveh mesecih tako pridobil le eno oceno s strokovno utemeljitvijo. Pa še v tem primeru naj bi šlo za predlog, ki ga je v začetku novembra na vlado poslala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Predlagana je bila omejitev gibanja na en kilometer od bivališča, a je bila ta zavrnjena, saj je nekaj dni pozneje strokovna skupina za covid-19 ugotovila, da takšen ukrep ni smiseln.
Tik pred koncem leta smo sicer poročali, da je ustavno sodišče zavrglo pobudo za ustavno presojo vladnih ukrepov, ki jo je vložil pravnik Andraž Teršek. Zavržena je bila, ker je ni lastnoročno podpisal in je bila zato pomanjkljiva. Hkrati je sodišče deloma zavrglo in deloma zavrnilo pobudo odvetnika Damijana Pavlina.
