"Pravzaprav delamo na izmenjavi predstavništev, seveda to ne bo na ravni veleposlaništev. To bo predstavništvo na enaki ravni, kot jih ima že veliko držav članic EU. In odkrito povedano, mislim, da bi, če bi imeli v preteklih letih močnejše koalicije, takšna trgovinska predstavništva ustanovili že v preteklosti, ker je to vprašanje skupne koristi," se je glasil odgovor predsednika vlade Janeza Janše za indijsko televizijo Doordarshan.
Intervju so povzeli tudi tajvanski mediji, saj je Janša v zgoraj navedenem odgovoru govoril o tem, da Slovenija dela na izmenjavi predstavništev s Tajvanom. Janša je tudi dejal, da bo Slovenija podprla Tajvance, če želijo živeti neodvisno od Kitajske. A hkrati je poudaril, da bi Slovenija podprla tudi njihovo morebitno odločitev o priključitvi h Kitajski. "Če se bodo svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske, bomo to podprli," je dejal Janša.
Omenil je, da ima Slovenija s Tajvanom "normalne odnose", lani pa je tudi govoril s tajvanskim ministrom za zdravje, s katerim si je izmenjal izkušnje v boju z epidemijo koronavirusa. Janša meni, da je škoda, ker Kitajska nasprotuje včlanitvi Tajvana v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Izrazil je mnenje, da "bi tudi Kitajski koristilo, če bi bila sosednja država članica takšne organizacije", saj da virus "ne pozna meja".
Avgusta 2020 sta na Bledu zunanja ministra Slovenije in ZDA, Anže Logar in Mike Pompeo v prisotnosti Janeza Janše podpisala izjavo o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G, s čimer so ZDA praktično izločile kitajskega tehnološkega velikana Huawei iz možnosti za vzpostavitev najsodobnejšega omrežja za prenos podatkov v Sloveniji.
Spomnimo, da je novembra lani Tajvan v Litvi odprl svoje diplomatsko predstavništvo. Takoj se je odzvala Kitajska, ki je to označila za "izjemno slabo dejanje", kmalu za tem pa je še znižala raven diplomatskih odnosov z Litvo. Kitajska je sporočila, da je to naredila, da "bi obvarovala svojo suverenost in temeljne norme mednarodnih odnosov". Dodala je, da mora litovska vlada nositi vse posledice, ki izhajajo iz tega. Peking je Vilno tudi obtožil, da je opustila svoje politične zaveze, dane ob vzpostaviti diplomatskih odnosov s Kitajsko, kar se nanaša na politiko "ene Kitajske", v skladu s katero je Tajvan njen del.
Pritisk Pekinga na Litvo je v intervjuju komentiral tudi Janša. Dejal je, da ima večina članic EU predstavništva v Tajvanu. "Kitajska je protestirala vsakič, ko je katera evropska država ustanovila takšno predstavništvo, a nikoli niso šli tako daleč kot v tem primeru. In to je zaskrbljujoče. Poskus izolacije majhne države, ki se je pred 30 leti prav tako borila za svojo neodvisnost, je strašljiv," je dejal Janša. Poudaril je, da je Bruselj uradno podprl Litvo in ocenil, da nadaljnji pritisk Kitajske na Litvo in druge evropske države ne bo koristil Kitajcem. Prepričan je, da so dobri trgovinski odnosi v skupnem interesu, da ima lahko ena stran kratkoročno s takšnimi pritiski tudi korist, a da bi bili dolgoročno pri tem poraženci vsi.
Janša: Pritiski Moskve in Pekinga nekako povezani
Sicer pa Janša meni, da so ruski pritiski na Ukrajino in zvezo Nato ter kitajski pritiski na Tajvan "nekako povezani oziroma koordinirani". "Če je nekdo prisiljen, da mora rešiti dve veliki krizi na povsem različnih koncih sveta, mora razdeliti diplomatska, gospodarska in vojaška sredstva. Zato sta ti grožnji oziroma stanji povezani, česar se moramo zavedati, saj to potem vse skupaj naredi le še bolj nevarno. Naslednji tedni in meseci bodo še zelo pomembni za obe področji," pravi.
Vprašanja glede izmenjave predstavništev s Tajvanom smo poslali na zunanje ministrstvo. Sporočili so nam, naj se obrnemo na kabinet predsednika vlade.
