Na povabilo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar je danes v Slovenijo na dvodnevni uradni obisk prispel italijanski predsednik Sergio Mattarella. Obisk se je popoldne začel v Ljubljani z intoniranjem himen v Predsedniški palači. Kajti zavoljo dežja je odpadlo sprva napovedano svečano polaganje vencev k spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu.
Po pogovorih predsednikov na štiri oči in nato med delegacijama ter vpisom v knjigo gostov sta sogovornika na skupni tiskovni konferenci poudarila odlične prijateljske, partnerske in sosedske odnose med državama, ki jih zaznamuje široko gospodarsko, znanstveno, prometno, obrambno in tudi kulturno sodelovanje, recimo skupna Evropska prestolnica kulture v obeh Goricah. Kot je dejala slovenska gostiteljica, je to vidno tudi v blagovni menjavi med državama, ki dosega kar 10,2 milijarde evrov. Italija je sicer tretja gospodarska partnerica Slovenije in pomembna investitorka, predvsem v industrije z visoko dodano vrednostjo.
Poudarek manjšinam
Predsednika sta velik poudarek dala manjšinama. Sergio Mattarella se je zahvalil slovenski vladi, da je financirala obnovo italijanske osnovne in srednje šole Collegio dei Nobili v Kopru, ki jo predsednika obiščeta jutri: "Varovanje manjšin je simbol demokratične zrelosti obeh držav in je zgled za druge." Nataša Pirc Musar se je kolegu zahvalila "... za spoštljiv odnos do Slovencev v Italiji, ki je zlasti v času, ko so ranljive skupine pogosto na udaru, dragocen. A še obstaja prostor za napredek, na primer pri krepitvi avtonomije slovenskih šol v Italiji in pri njihovem stabilnem financiranju."
Na novinarsko vprašanje glede zagotovljenega zastopstva za slovensko manjšino v rimskem parlamentu je Mattarella odgovoril: "To vprašanje je v pristojnosti italijanske vlade. Sam sicer temu namenjam veliko pozornosti. Na srečo je doslej v parlamentu zmeraj bil zastopnik slovenske narodne skupnosti. Tudi sedaj prihaja iz njenih vrst senatorka." Predsednica pa je rekla: "Enkrat bo treba najti politično rešitev. Ker ko slovenski predstavniki ne bodo več izvoljeni, bodo razprave drugačne."
Nevarno mednarodno okolje
Mnogo manj sta bila predsednika zadovoljna s širitvijo Evropske unije, ki da je zastala. Sploh sta oba izrazila veliko zaskrbljenost zaradi 40 sestreljenih ruskih dronov nad Poljsko in zavoljo torkovega izraelskega napada na Hamasove pogajalce v Katarju. "Smo nad prepadom, v katerega lahko pademo. Če zgrmimo, bomo izkusili nepredstavljivo nasilje," je posvaril gost, ki se je zavzel za izpustitev izraelskih talcev in za konec pregona Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Zahteval je odločen odziv mednarodne skupnosti, predvsem evropske. Ob tem se je Sloveniji zahvalil za njen trud kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN za vrnitev k mednarodnem pravu. Predsednica je opozorila, da je v Gazi na preizkušnji mednarodno humanitarno pravo.
Jutri, drugi dan Mattarellovega obiska v Sloveniji, predsednika torej obiščeta Koper. Poleg odprtja obnovljene šole bosta obiskala prostore italijanske narodne skupnosti, popoldne pa Pretorsko palačo in koprsko stolno cerkev Marijinega vnebovzetja. Obisk predsednika Mattarelle je iskrena potrditev prijateljstva in zaupanja med državama in vizije skupne prihodnosti, je v Ljubljani še dejala slovenska predsednica z besedami: "Državi sta znali težko zgodovino preoblikovati v temelje za skupno prihodnost."
Boljše odnose so med Italijo in Slovenijo začeli graditi predsedniki obeh držav. Najprej Danilo Türk z Giorgiom Napolitanom, sploh pa Borut Pahor z Mattarello. Od tedaj se spomnimo pietetnega poklona obeh pred pomnikom bazoviškim junakom in bližnjo fojbo. Vse to se je zgodilo ob stoletnici fašističnega požiga Narodnega doma v središču Trsta, ki je formalno že vrnjen slovenski manjšini.
Italijanskega predsednika sta v Ljubljani sprejela še predsednik vlade Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
