​Junija smo v prilogi V soboto objavili daljši intervju z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v katerem je odgovarjal na vprašanja v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Objavljamo še nekaj njegovih odgovorov na dodatna vprašanja, povezana s stanovanjsko politiko države, za katero je prav tako zadolžen resor ministra Maljevca. 

Pred kratkim se je vlada odločila za tretjo dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada v vrednosti 100 milijonov evrov in zagotovila denar tudi v državnem proračunu za leto 2026.

"Doslej smo republiškemu stanovanjskemu skladu zagotovili 51 milijonov evrov proračunskih sredstev. Z nedavno sprejeto odločitvijo o 100-milijonski dokapitalizaciji pa vlada pošilja jasno in močno sporočilo: gradnja javnih najemnih stanovanj je ena naših prednostnih nalog. S tem povečujemo zmogljivosti stanovanjskega sklada in mu omogočamo dolgoročnejše načrtovanje ter stabilnejše financiranje projektov. Zagotovili smo tudi proračunska sredstva za leto 2026. To ni enkraten ukrep, ampak uresničevanje naših zavez na področju stanovanjske politike. Naš cilj je jasen in je omogočiti dostop do varnega in cenovno sprejemljivega bivanja širšemu krogu prebivalcev: mladim, družinam in starejšim tako v urbanih središčih kot tudi v manjših krajih. Republiški stanovanjski sklad gradi ali ima v pripravi na gradnjo 17 projektov, v okviru katerih načrtuje 1934 novih stanovanjskih enot. Skupna ocenjena vrednost teh projektov je približno 400 milijonov evrov. Z načrtovanimi sredstvi bomo pospešili njihovo izvedbo in zagotovili, da bodo nova stanovanja kmalu tudi na voljo tistim, ki jih najbolj potrebujejo."

Kje se bo gradilo?

"Denar iz tega svežnja bo namenjen za gradnjo v Mariboru, Ljubljani, Kranju, Celju, Novem mestu, Lukovici, Lendavi, Tržiču, Mirni, Dragomlju in na Jesenicah."

Nova javna najemna stanovanja se gradijo po višjih standardih, zaradi česar so stroški bivanja v njih višji. Denimo, ta stanovanja so energetsko varčnejša, a zaradi tega so zneski na položnicah za elektriko občutno višji. Čeprav zanje veljajo neprofitne najemnine, postajajo ta stanovanja nedostopna zaradi višjih stroškov. Lahko to pokomentirate?

"Republiški stanovanjski sklad je v zadnjih letih uvedel številne ukrepe za racionalizacijo stroškov gradnje, zlasti na področju energetske učinkovitosti. Z višjimi stroški bivanja zaradi višjih standardov doslej nisem bil neposredno seznanjen. Lahko pa povem, da v državnem zboru obravnavamo dva zakona, ki bosta postavila temelje za sodobno stanovanjsko politiko, osredotočeno na gradnjo javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji. Hkrati na ministrstvu pripravljamo nacionalni stanovanjski program, ki bo jasno določil, kje in kakšna stanovanja se bodo gradila, da bi bila bolj dostopna za vse generacije."

Ne gre le za energetiko, ampak tudi za primere, ko so stanovalce deložirali, ker niso zmogli plačevati visokih stroškov v sicer javnih neprofitnih stanovanjih.

"Zavedam se, da zgolj neprofitna najemnina ne pomeni tudi nizkih skupnih stroškov bivanja. Javna najemna stanovanja so energetsko varčnejša in zgrajena po višjih standardih, a se v praksi to lahko odrazi tudi v višjih obratovalnih stroških, kar je lahko velik izziv za ljudi z nižjimi dohodki. Primeri, kot so deložacije zaradi nezmožnosti plačila, so skrb vzbujajoči in kažejo, da moramo sistemsko opredeleti ne le dostopnost stanovanj, temveč tudi vzdržnost bivanja v njih. Prav zato pripravljamo nacionalni stanovanjski program, kjer bosta med ključnimi usmeritvami tudi bolj celostna obravnava stanovanjskih stroškov in krepitev mehanizmov za zaščito najemnikov."

Koliko novih najemnih stanovanj načrtujete v Mariboru?

"Nacionalni stanovanjski program bo temeljil na potrebah posameznega kraja. Imeli smo že regijska srečanja, kjer smo preverjali potrebe po stanovanjih in naredili anketo po občinah. Naš cilj je, da se bo gradilo tam, kjer so potrebe večje."

Torej največ v Ljubljani?

"Ne gre le za Ljubljano, kjer so potrebe res največje. Ocenjujemo jih na okoli 4000 novih najemnih stanovanj, ampak tudi za druga večja mesta. Intenzivno gradnjo načrtujemo v Mariboru, kjer primanjkuje vsaj 2000 stanovanj, prav tako na Obali in v drugih urbanih središčih po Sloveniji. Gre za ambiciozen desetletni načrt gradnje javnih neprofitnih stanovanj. Z novimi zakoni prvič uvajamo sistemsko financiranje in dolgoročno načrtovanje gradnje, ki ne bo več odvisna od naključij ali lokalnih pobud. Kar pa se Maribora tiče, se bo po načrtih letos ali v začetnih mesecih prihodnjega leta začela gradnja 440 javnih najemnih stanovanj v soseski Novo Pobrežje, ki jih bo gradil republiški sklad. Od teh 440 stanovanj jih bo 60 oskrbovanih. Prav ta teden smo položili temeljni kamen za gradnjo 20 javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, ki jih bo mariborski stanovanjski sklad gradil v bližini - v Staršah."

Bo ta plan pomagal moškemu, ki so ga življenjske okoliščine prisilile, da živi v vrtni uti brez elektrike in vode? Razmišljate, da bi gradili tudi manjše enote za samske, ostarele?

"Žalostni primeri, kot je ta, nas opominjajo, zakaj so sistemske rešitve nujno potrebne. Zato naš načrt vključuje tudi gradnjo manjših stanovanjskih enot, ki bodo primerne za samske, starejše ali druge posameznike v stiski. O tem bodo glede na lokalne potrebe odločali občinski stanovanjski skladi, ki bodo pristojni za njihovo upravljanje. Pomembna novost je tudi ta, da prosilec za stanovanje po novem ni več zavezan k stalnemu prebivališču v občini, kjer zaprosi za stanovanje – kar povečuje dostopnost za vse. Poleg tega smo zmanjšali pomen točkovanja in s tem omogočili večjo prilagodljivost pri dodeljevanju stanovanj najbolj ranljivim. Obenem želimo poudariti, da ta stanovanja niso namenjena zgolj socialno ogroženim. Tudi posamezniki z rednimi prihodki lahko v določenih življenjskih obdobjih potrebujejo najemno stanovanje – in prav je, da jim to omogočimo. Danes ima Slovenija le 4,7 odstotka najemnih stanovanj, evropsko povprečje pa je 8 odstotkov. Če želimo dohiteti ta standard, potrebujemo najmanj 15.000 do 20.000 novih javnih najemnih stanovanj."