Na Štajerskem že obirajo grozdje. Večina vinogradnikov - izjema so lastniki, katerim so škodo povzročile lokalne ujme, - se tokratne trgatve veseli, saj je bilo vreme letos dokaj ugodno. A na Štajerskem so nasmeški nekaterih vinogradnikov kisli, saj je v vinogradih vse več trsne rumenice, ki uničuje trto. O aktualnih temah v vinskem sektorju smo govorili z vinogradniškim svetovalcem Markom Breznikom iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Kmetijski svetovalec mlajše generacije prihaja iz Cerkvenjaka, kjer se z družino ukvarja z gostinstvom, turizmom in vinarstvom. ​

Marko, smo vas odtrgali od priprav na trgatev?

"Ja, za svetovalce je zdaj kar zanimivo in pestro obdobje. Predvsem za nas, ki delamo na področju vinogradništva, namreč začele so se trgatve, te so v polnem teku. Klici s terena so kar pogosti."

Zaradi našega srečanja ste nekoliko prilagodili svoj delovnik, del katerega so številni obhodi na terenu. Kaj te dni počnete, ste sploh kaj v pisarni?

"Zelo malo sem v pisarni. Ravno dan pred intervjujem sem pogledal, kakšno je razmerje med terenom in pisarno, in ko vidiš, da je več kot tri četrtine delovnega časa terenskega, ti je jasno, kako je na stvari. Zdaj se v veliki meri ukvarjamo s trsno rumenico in trgatvami."

Ostanimo najprej pri bolj prijetni temi - trgatvi. Kaj o kvaliteti letnika kažejo prvi podatki? Nekaj dni trgatev je že za nami.

"Čaka nas dobra letina. Hvala bogu, da je po dveh slabših letih tako. Vinogradniki kar z veseljem gledajo v ta mesec dni, ko je čas za trgatve. Kjer ni bilo toče, bo trgatev dobra. Po količini in po kvaliteti. V drugi polovici avgusta so se začele trgatve ranih sort. Najzgodnejša sorta pri nas je solaris (zelo odporna bela vinska sorta, op. p.), sledile so trgatve za peneča vina, za katera moramo grozdje trgati malo prej, saj ni tako pomemben sladkor, ampak drugi parametri. V naslednjih dneh pa se bo začela glavnina trgatev za vse preostale sorte in vina."

Vinogradnike so razveselile hladnejše noči v zadnjih tednih, kar je zagotovilo ohranjanje kislin kljub vročini čez dan.

"Da. Ti parametri so v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo poletje še bolj vroče, boljši. Sladkorne stopnje so podobne, neprimerno boljše pa so kisline. In prav po kislinah se odlikujejo Štajerci. Za penine smo imeli torej idealne pogoje. Pričakujemo visoke sladkorje med trgatvijo, kar omogoča vinarjem, da pridelajo različne stile vina. Če se bo kdo opogumil, bo lahko pridelal tudi kakšen predikat."

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor skrbi, da so vinogradniki ves čas obveščeni o dozorevanju grozdja.

"Naš kmetijski zavod, predvsem pa naš laboratorij, je pooblaščen za spremljanje dozorevanja grozdja na celotnem območju vinorodne dežele Podravje. Naša mreža je zelo razvejena. Začne se pri terenskih svetovalcih, ki v določenih vinogradih poberejo vzorce. Postopek je določen in detajlen, treba je nabrati sto jagod. Potem se ti vzorci zberejo in prinesejo v laboratorij, kjer jih naše kolegice po določenih metodah analizirajo. Med tednom podatke potem objavljamo na spletni strani."

Manj prijetna tema pa je trsna rumenica, ta bolezen se vse bolj širi na Štajerskem.

"Zdaj opravljamo oglede vinogradov, kjer se je rumenica pojavila. Država je namreč pred nekaj leti vzpostavila sistem finančnega nadomestila za vse trte, ki so morale biti odstranjene iz vinograda. Vinogradnik, ki mora odstraniti uničeno trto, dobi finančno nadomestilo. Primarni pogoj za to pa je, da kmetijski svetovalec oziroma fitosanitarni preglednik pride na ogled vinogradov, za katere je predvidena pomoč. To je zdaj naše glavno delo, da oglede opravimo čim prej, če se da, pred trgatvijo. Ključno je, da se okužene trte čim prej odstranijo."

Kako prisotna je rumenica pri nas?

"Še do lani je bilo mariborsko območje dokaj mirno, letošnja prva vzorčenja pa so pokazala kar nekaj pozitivnih žarišč. Rumenica je tako prisotna tudi na širšem območju Maribora in pred tem si ne moremo več zatiskati oči in si misliti, da sta Ormož in Ljutomer, kjer so imeli rumenico prej, daleč. Rumenico imamo tudi tukaj. V naslednjih letih žal pričakujem veliko težav."

Druge rešitve, kot je odstranjevanje trsov, ni?

"V tem trenutku imamo na voljo dva ukrepa. Pravočasno in takojšnje odstranjevanje okuženih trt, pri čemer se moramo držati ničelne tolerance, ter zatiranje ameriškega škržatka. To sta tudi predpisana ukrepa. Če ju dosledno izvajajo vsi, je bolezen še obvladljiva. Vendar se v Podravju soočamo z veliko razdrobljenostjo, kar nekaj je namreč zapuščenih vinogradov, žal so tudi v Mariboru takšne črne pike. Upam, da se bodo ti vinogradi kmalu sanirali. Težave so tudi pri ljubiteljskih zasaditvah, kjer lastniki slabše izvajajo predpisane ukrepe. Ko vse te stvari seštejemo, nastaneta velika zmeda in velik problem."

Strah pred rumenico je upravičen. Lahko podate še zgodovinski vpogled v to bolezen?

"Rumenica se je prvič v večjih izbruhih pojavila v začetku tega tisočletja. Okoli leta 2000 so kolegi odkrivali prve okužene trte. Večji izbruhi pa so sledili okoli leta 2010 in 2011. Najprej na Primorskem, kasneje na Dolenjskem. Takrat smo še imeli nekaj drugih orožij v rokavu, to so bili močnejši insekticidi, zato so tam težavo dokaj dobro odpravili. V teh dveh vinorodnih deželah je situacija veliko bolj mirna kot pri nas na Štajerskem, kjer prvi večji izbruh bolezni beležimo leta 2017, čeprav so bili prvi vzorci bolezni že leta 2010."

Vinograde v Sloveniji je v preteklosti že množično pokosila bolezen.

"Konec 19. stoletja je bil na pohodu drug škodljivec, trtna uš. Lahko pa s sedanjo situacijo povlečemo kar dobre vzporednice. Takrat je v bilo v petih letih uničenih kar 95 odstotkov vinogradov v Sloveniji. Res je, da takrat so imeli rešitev. Cepljenje na tolerantne podlage. In vinogradništvo se je hitro revitaliziralo. Sedaj pa takšne rešitve ni na vidiku. Določene sorte sicer kažejo večjo rezistenco, toda to ni zagotovilo, da se bomo rumenice rešili. Namreč rumenica kot fitoplazma je vseprisotna v našem ekosistemu, tudi druge rastline so lahko gostiteljice. Od leske, vrbe, srobota, jelše ... Imamo kar nekaj uspešnih prenašalcev, ki fitoplazmo prenašajo na vinograd, v vinogradu pa jo prenaša ameriški škržatek."

Marko, mlad svetovalec ste, kako to, da ste pristali v tej vlogi?

"Vinogradništvo živim že od otroštva, vse od plenic. Preko staršev mi je bilo položeno v zibelko. Kasneje sem šel študirat vinogradništvo in vinarstvo na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. V času pandemije covida se je pokazala priložnost za zaposlitev in zagrabil sem jo. Če imaš cilj in voljo do dela na določenem področju, potem ni težav. Hkrati je vse skupaj sovpadalo z menjavo generacije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, zamenjal sem predhodnika Romana Štabuca, ki je zdaj v pokoju."

Kakšen odnos do svetovalcev ste imeli, ko ste bili sami še na drugi strani in ste bili deležni njihove pomoči?

"Redno sem se udeleževal izobraževanj. Svetovalna služba je v začetku svojega obstoja imela res pomembno vlogo, kar se tiče izobraževanja in podajanja informacij, kasneje pa se je vse preveč zbirokratizirala. Mislim pa, da v zadnjem obdobju tudi po zaslugi mlajših generacij pridemo do pomembnih in aktualnih informacij, imamo odličen dostop, povezani smo tudi s tujino. Verjamem, da sedaj predajamo naprej najnovejše ugotovitve raziskav. Omeniti je treba tudi, da je mlada generacija vinogradnikov in vinogradnic zelo izobraževana. Vedo, kaj delajo. Mi smo jim bolj ali manj v podporo."

Kako gledate na pomisleke kmetov, ko se jim eno leto svetuje to, naslednje leto pa spet nekaj drugega?

"Sam se držim stalnic. Spreminjanja strategij in principov na kratko obdobje si ne moremo privoščiti. Vinska trta je dolgotrajnica, ki mora uspevati 20, 30 let, zato spreminjanje konceptov ni dobro. V preteklosti smo se lovili, kaj je dobro in kaj ne, zato se nam to morda malenkost vrača. Po drugi strani pa smo bili v spremembe primorani zaradi zunanjih vplivov. Recimo okoli leta 2000, ko so bili viški grozdja in vina, je bilo treba zmanjšati pridelek in dvigniti kvaliteto. Danes imamo drugačno situacijo, grozdja in vina je premalo, delati pa moramo v drugo smer. Tudi ekonomska situacija je za vinogradnike težja kot nekoč."

Za določene je težja, imamo pa tudi takšne, ki so uspeli ali investirali v razvoj v pravem trenutku, unovčili so svoje znanje. Vinarstvo so povezali s turizmom in zdaj zelo dobro delajo.

"Teh uspešnih zgodb smo zelo veseli. Občudovanja vredne so. Vidi se, da se tam, kjer so družine složne, sodeluje več generacij in je zgodba utečena, vinogradništvo brez težav pelje naprej. Tam mladi z veseljem ostanejo na kmetiji. Kjer so prenos znanja zamudili, pa imamo velike težave. Tam se opušča vinogradništvo, mladi pa ne vidijo perspektive. V okolici Maribora je pozitivnih zgodb na srečo veliko, vinogradništvo je vpeto v turistično dejavnost, kjer je zgodbo enostavneje peljati."

Kako gledate na stanje vinogradov na mariborski Piramidi?

"Ker malenkost poznam ozadje, lahko z veseljem povem, da smo v postopku obnove vinograda. Načrti so narejeni, Piramida se bo verjetno v kratkem začela čistiti in v naslednjem letu je že v načrtu nova zasaditev vinograda. Sedaj se posvetujemo, katere sorte bomo na prostor posadili in kakšno metodo sajenja bomo ubrali, da bomo tla čim manj odprli. Vedeti moramo, da je tik pod Piramido naselje hiš, in ne moremo si privoščiti, da bi tam kdo imel v dnevni sobi meter zemlje. K obnovi Piramide bo treba pristopiti zelo previdno. Na to dogajanje zdaj gledam zelo pozitivno. Vse se je začelo v začetku tega leta, ko so pristopili do nas predstavniki Mestnih nepremičnin. Z nami se veliko posvetujejo."

Kaj bi bilo primerno saditi na Piramidi?

"Absolutno tolerantne sorte, ki kažejo večjo odpornost proti boleznim. S tem bomo drastično zmanjšali potrebo po zaščiti, po domače povedano, ne bo treba veliko škropiti. V urbanem okolju je škropljenje največja težava. Nabor odpornih sort je zelo širok, z njimi je lažje delati, na voljo so ekološki pripravki. Mislim, da bo s tolerantnimi sortami zgodbo enostavno peljati."

Vas ne bo bolelo srce, da na Piramidi ne bo več kralja med sortami, renskega rizlinga?

"Vemo, da je bil renski rizling s Piramide vedno med najboljšimi z našega območja. Ampak tu se znajdemo pred dilemo, ali je lokalna skupnost pripravljena sprejeti, da bo kdo na griču na deset dni škropil, Piramida pa bo takrat zaprta za obiskovalce. Pritisk javnosti je tukaj zelo velik. Logično je, da so prisotna nasprotovanja. V izogib težavam zato priporočamo tolerantne sorte."

Kako odporna je žametna črnina, ki jo poznamo z Lenta?

"To je klasična sorta, ki potrebuje redno zaščito. Moram poudariti, da je lega Piramide vrhunska. Če imamo vinograd na tako sončni in prevetreni legi, je potrebne manj zaščite. Ena izmed idej je, da bi se tudi na Piramidi zasadila žametovka kot poklon najstarejši trti. Tudi to je ena od možnosti."

Škropljenje pa bo opravljeno z droni?

"Žal to v Sloveniji še ni dovoljeno, haha. Pripravljajo se dokumentacija in pravilniki. Na določenih legah in ob določenih pogojih bo možno škropiti z droni. Je pa zakonodaja glede dronov že zdaj zelo zapletena."

Kakšen je vaš delovnik, glede na to, da se po službi odpravite še v svoj vinograd?

"Dopoldne delam za druge vinogradnike, popoldne pa v svojem vinogradu. Hvaležen sem, da mi služba omogoča, da se naučim veliko novega, veliko poznanstev sem stkal. Doma je potem še lažje delati. Hkrati imamo površine, ki so za obdelavo še obvladljive. Gostinski del doma pa prevzemata sestra in njen mož. Delo smo si primerno razdelili."

Znani ste po veliki kamniti majolki v svoji kleti.

"Da, ta majolka je osrednji steber naše kleti. Kako je prišlo do tega, oče še sam ne zna prav razložiti. Najprej je bil mišljen en velb v kleti, a bi morali zaradi gradnje takrat kopati še tri metre globlje. Tega oče ni hotel, zato so velbe vlekli iz več kotov v sredino, kjer bo steber. Moral bi biti valjast. En večer pa naj bi bil oče sedel ob majolki, ki jo je verjetno izpraznil, in se odločil, da bi steber naredili v obliki majolke. Letos je 25 let, odkar je bila zgrajena ta klet."

Kar nekaj priznanj in nagrad ste že prejeli za svoja vina. Kako to pomaga pri prodaji?

"Te nagrade so predvsem potrditev dobrega dela. Če sem iskren, so tudi koristne, ker me spremljajo drugi vinogradniki. Nihče mi ne more oporekati, da s svojimi nasveti natolcujem, če sam pridelam kakovostno vino. Tudi glede tehnologij in pristopov je tako. V veliki meri jih najprej preizkusim sam doma, nato pa predam naprej."

Katera je vaša najljubša sorta?

"Chardonnay. Spremlja me od začetka. Je ena globalno bolj popularnih sort, morda v Sloveniji malo manj. Omogoča širok spekter vin. Od penine do zvrsti za špricer, zorjenih linij in predikatov."

Kako gledate na trende, ki se pojavljajo v panogi? Pred leti so bili priljubljeni pet-nati, potem oranžna vina, ki so se kar obdržala, zdaj je v tujini vse več povpraševanja po brezalkoholnih vinih, pri nas pa so zorjena vina znova zamenjala sveža z nizkimi alkoholi.

"Trendi prihajajo in odhajajo. Trenutno so res v porastu vina z nižjo alkoholno vrednostjo. Vedno pogosteje se pogovarjamo tudi o dealkoholizaciji, torej o odstranjevanju alkohola. Predvsem štajerski pivci smo znani po tem, da imamo radi svežino, sadne aromatike, pa da je kakšen gram kisline več, nas tudi ne moti. Vina v tej smeri se tudi najbolje prodajajo. Rdeča vina so v zatonu, ustavlja se tudi prodaja buteljčnih vin. 'Litrska linija', torej zvrsti, cuveeji se dobro prodajajo. Verjetno je razlog za to tudi, da smo na Štajerskem ta vina spravili do odlične kakovosti. Pri dobrih vinogradnikih več ni razlike med litrco ali buteljko, oboje je kakovostno. Litrskim zvrstem je sicer cena malenkost zrasla, a so še vedno zelo dostopna in glede na kakovost zelo dobra izbira."

Omenili ste dealkoholizacijo vina. Kakšen je postopek in zakaj je tega vse več?

"Alkohol se odstrani z raznimi vakuumskimi črpalkami, ki po principu osmoze odstranjujejo alkohol. Res pa je, da je to za vino oziroma pijačo kar agresiven postopek. Ta trend se je pač razmahnil predvsem v tujini, kjer se soočajo z ogromnimi presežki vina. Na prvem mestu po tem sta Francija in Nemčija. Francozi so dobili sedaj finančno pomoč za odstranitev 20 tisoč hektarjev vinogradov. Eden izmed načinov, da se zmanjša količina vina, pa je tudi dealkoholizacija. Ta je v trendu, v vinskih barih je takšnih vin vse več, tudi v supermarketih jih že najdemo. Vinarji pri nas prav tako poskušajo slediti temu trendu. Je pa ta metoda pri nas manj zaznavna, ker še nimamo presežkov vina. Ko bodo nastali, verjemite, da bo brezalkoholnega vina več, da se bo o njem tudi govorilo več. Dealkoholizacija je prav tako postopek, s katerim lahko zmanjšamo alkoholno stopnjo v vinu. Glede na sedanje vremenske razmere alkoholne stopnje rastejo, tudi do 14 ali 15 volumskih odstotkov. Takšna vina pivci iščejo vse manj, zato lahko z dealkoholizacijo vino naredimo bolj pitno."

Kakšna so se vam zdela ta vina?

"Pokusil sem jih v Düsseldorfu, kjer je eden večjih vinskih sejmov. Za brezalkoholna vina je bila nazadnje namenjena celotna hala. Ko vidiš to, veš, kaj pomeni trend. Pred petimi leti so imeli za brezalkoholna vina le eno majhno stojnico. Od dvajsetih vzorcev sta mi bila morda le dva všeč. Pri preostalih pa bi bila potrebna dodelava."