(INTERVJU) Franci Petek: Gasilci so hkrati reševali druge in sebe

Slovenijo sta pretresli dve večji naravni nesreči - lanski požar na Krasu in letošnje skoraj vseslovenske poplave. Kakšna je primerjava obeh nesreč?"Kar se tiče organiziranosti, v obeh primerih ni velike razlike. Gasilci se vseskozi pripravljamo, usposabljamo za različne dogodke - od minimalne intervencije, ki se lahko razširi, kakor se je lanski požar na Krasu, a je tisti požar vseeno potekal precej bolj počasi kakor nedavne poplave, in zato lažje zadeve spremljaš in nadziraš. Pri poplavah so se stvari dogajale v minutah, a posledice so gromozanske. Pri izlivanjih rek Drave, Mure in Save naslednje dni pa je bilo lažji nadzor, saj so ljudje na terenu po potrebi ustrezno ukrepali, in zgolj ob reki Dravi nasipali več kot 50 tisoč vreč peska, četudi je žal na enem delu jez popustil. V obeh primerih smo bili aktivirani prek telefonske številke 112, in to se je izkazalo za učinkovito. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, tudi močnega vetra, se je požar na Krasu nepričakovano močno razširil, in smo tudi tam imeli veliko ljudi na terenu. Zaradi nedostopnosti terena je bila odločilna pomoč iz zraka, tudi iz tujine. Šele po tednu dni nam je uspelo omejiti požar. Posredovanje pri poplavah pa je bilo sredi noči, čeprav smo bili nanje zaradi vremenskih napovedi pripravljeni, a nihče ni pričakoval, da bodo tako obsežne. Aktivirani smo bili od prve minute, ko je bila zadeva zelo nevarna, in smo šli v deročo vodo reševat ljudi. Veliko je primerov, ko so se gasilci reševali iz lastnih hiš, obenem so reševali druge in bili velikokrat ogroženi. Lahko smo veseli, da je bilo malo smrtnih primerov, med reševalci pa jih ni bilo. Čeprav smo imeli primer gasilca v Rečici ob Savinji, ki ga je pri reševanju v kampu odneslo, in šele dve uri in pol kasneje ga je helikopter rešil z drevesa. So pa tam v poplavah izgubili gasilski avto, kar je reševanje še otežilo."Bi se morale občine bolje pripraviti na morebitne nove poplave, kakor so se v občini Duplek, spominjajoč se katastrofalnih poplav leta 2012, pa v celjski občini? "To je dejstvo. Znova se je ugotovilo, da so nasipi ob Muri ponekod v slabem stanju. Do neke mere se lahko zadeve predvidi in vnaprej ukrepa, v celoti pa posledic zadnjih poplav ne bi mogli preprečiti. Po navadi se šele po takšnem dogodku ustrezno ukrepa, in verjamem, da bodo v prihodnje uredili te nasipe ob rekah, pa tudi, da se bo gradilo na območjih, ki so relativno varna pred poplavami, četudi je za nekatera zdaj poplavljena območja veljalo, da so poplavno neogrožena. Z gradnjo nasipov v določenih občinah pa se nevarnost zgolj 'preseli' v drugo občino, kakor se je iz Dupleka v Starše, a tudi tu imajo narejene protipoplavne betonske ograje, ki so se izkazale za zelo dobre, in tudi kmetija z okrog 150 kravami, kjer so bili leta 2012 v globoki vodi, zdaj ni bila poplavljena." Voda - tako reke kot morja - privlači ljudi, pa je gradnja na teh območjih priporočljiva? "Gradnja tako stanovanjskih kot industrijskih objektov se ni pravilno načrtovala. Tudi na dupleški strani poplavlja tam, kjer so nova stanovanjska naselja. Stare hiše niso bile nikoli poplavljene, saj so prebivalci poznali reko Dravo in so vedeli, kje smejo graditi. Zato niso potrebovali nobenih urbanistov. Zdaj pa je interes, da se pridobijo gradbena dovoljenja, potem pa so občine in država odgovorne za infrastrukturo in vse drugo ter nastanejo takšne težave, ki jih je treba zdaj reševati. Velikokrat proti naravi ne moremo veliko, a mnogokrat jo izzivamo. S pravilnim planiranjem in predvidevanjem bi bile posledice takšnih naravnih nesreč precej manjše." Premier Robert Golob je sprva govoril o 500-milijonski škodi, zdaj je govora o več milijardah evrov. Kakšne so finančne posledice teh poplav? "Višina nastale škode je ta hip še vedno zgolj ugibanje. Škoda je nedvomno ogromna. Kar nekaj hiš je odneslo, veliko je hiš, ki niso za bivanje. Reke so spremenile strugo, nekaterih cest ni več, ogromno je plazov, ki še ogrožajo hiše in vse ostalo. Na srečo se zadeva umirja, ker ni deževja, a ob prvem deževju lahko pride do velik katastrof na področju plazenja. Vse drugo se vidi in se lahko sanira, plazovi pa so nepredvidljivi, četudi sodobna tehnika omogoča njihovo opazovanje. Zelo prizadeta je bila Črna, a je to relativno manjše območje, medtem ko je uničen pretežni zgornji del Savinjske doline in en del doline je s slovenske strani še vedno odrezan in nedostopen, ker tam ni več ceste. Zelo prizadet je velik del Koroške - ob Črni Mežica, Prevalje in vse do Dravograda, in šele od pretekle sobote so ti kraji cestno povezani z Ravnami in Slovenj Gradcem ter na drugi strani z Mariborom. Dobrodošla je pomoč iz tujine, kar se tiče težke gradbene mehanizacije, kar omogoča EU s svojimi mehanizmi glede pomoči ob naravnih nesrečah, bi pa s slovensko gradbeno mehanizacijo, ki jo imamo kljub propadu nekaterih gradbenih velikanov dovolj, sanacijo zmogli, a trajala bi dlje. Veliko je pomagala pomoč iz zraka Slovenske vojske in policije, ki je zagotavljala življenjsko nujno pomoč, tudi medicinsko."V teh dneh se izpostavlja požrtvovalno delo gasilcev, kako pa je urejen vaš položaj? "Evropa nam priznava, da imamo enega najboljših sistemov organizacije gasilstva. Smo fenomen, ker naše gasilstvo temelji na prostovoljnih gasilcih. V Sloveniji imamo 171 tisoč članov, to je od najmlajših do starejših. Operativnih gasilcev je 50 tisoč, takšnih, ki se lahko pojavijo na takšnih intervencijah, kot so bile zadnje poplave, pa kakšnih 80 tisoč, saj lahko gredo tja tudi manj usposobljeni, ki delajo pod nadzorom izkušenih gasilcev. Ne potrebujemo pa 50 tisoč poklicnih gasilcev, zato je po oceni takšnih 3500, pri čemer jih je veliko v podjetjih. Poklicnih gasilcev, ki opravljajo javno gasilsko službo v javnih zavodih, ki so v večjih mestih, je približno 700. Ti pomagajo na terenu, drugi poklicni gasilci delujejo izključno za podjetja. Tako za poklicne kot za prostovoljne gasilce je odgovorna lokalna skupnost oziroma župan. Smo financirani iz istega žaklja, imamo skupno poveljstvo, poveljnik je lahko poklicni ali prostovoljni gasilec. Občinsko poveljstvo se povezuje v gasilsko zvezo, regijo in na koncu na državni nivo. Omogočeno je, da prostovoljni gasilci opravijo šolanje za poklicnega gasilca, in tako imamo v kar nekaj društvih poklicne gasilce, ki pa tega dela ne opravljajo poklicno, čeprav ustrezno znanje imajo.Zakonodaja sledi vašim potrebam? "Z nastankom države Slovenije smo sprejeli zakonske predpise, in eden boljših je, da smo gasilstvo prenesli na lokalno skupnost, s katero se lažje pogovarjamo kot z državo. Takrat se je začel preobrat na boljše tako glede opreme kot glede usposabljanja gasilcev. Vse skupaj poveže GZS, prek katere se izvaja ključno usposabljanje. Vsaka občina ima operativni gasilski načrt, katerega sestavni del je alarmni načrt, v slednjega pa zapišejo prioritete, koga aktivirati v določeni situaciji. Če gori keson, bo posredovalo domače društvo, če gori šola, bodo gasila vsa društva v občini ali širše in pokličejo še javni zavod. Ko pridejo gasilci na mesto dogodka, dobimo vodjo intervencije, v večjih primerih imamo že štab. Sistem ne temelji na enem človeku. Sosednje občine si običajno brez stroškov pomagajo, v primeru večjih nesreč pa so bile v preteklosti težave, ko si je pomagalo medregijsko, stroški posredovanja in poškodovane opreme pa so bremenili prizadeto regijo, četudi se v praksi to ni dogajalo, medtem ko zdaj prek državnega načrta bremenijo državo. Na srečo imamo v gasilskih vrstah dovolj ljudi, vedno pa jih na teren pošljemo le toliko, kot jih potrebujemo."Kakšna je relacija med gasilci in civilno zaščito? "Tu smo gasilci vse bolj nezadovoljni, in bo treba nekaj storiti na državnem nivoju. Gasilci smo samoumevni, pomembne pa so vojska, policija in civilna zaščita. Cenimo napore vseh teh, a toliko ljudi, kot jih je v gasilskih vrstah, nima nobena struktura. Civilna zaščita je samo v vodstvih - v štabih, medtem ko delavcev nima. Ravno v zadnjem primeru se je civilna zaščita začela postavljati nad vse, tudi gasilce je ovirala, ko nas je kritizirala, zakaj pošiljamo toliko ljudi. Tudi, zakaj smo aktivirali poveljniško vozilo GZS, s katerim smo zagotavljali komunikacijske zveze s Črno in prenosni internet. Drži, da zakonodaja daje civilni zaščiti velika pooblastila, tako da v javnosti za razliko od predstavnikov civilne zaščite in politikov niste mogli zaslediti ne vodstva GZS pa tudi gasilca na terenu ne, razen če so novinarji individualno pristopili do njih. Večina pripadnikov civilne zaščite je bila, ali je še, iz gasilskih vrst. V nedavnih poplavah pa je šlo za prvo intervencijo, kjer je civilna zaščita aktivirala državne enote - to so enote, ki se pripravljajo z velikimi črpalkami za odvajanje presežne vode, kjer pa so po večini spet gasilci. Po navadi so te črpalke koristili za pomoč v tujini, saj pred tem na srečo v Sloveniji ni bilo potrebe po njih. Pri klasičnih črpalkah se izčrpa 800 do 1200 litrov na minuto, pri teh 15 tisoč in več litrov. Te črpalke, imamo jih osem, so bile zdaj uporabljene. Z njimi so črpali v Komendi, kjer je v trinadstropni garaži potopilo 200 avtomobilov, pa pri zniževanju gladine reke Mure. Na terenu smo gasilci, veliko pomaga vojska, ki je zelo dobrodošla z vso tehniko, ki jo ima, veliko so postorili fizičnega dela. Tudi na Krasu nam je vojska veliko pomagala tako na tleh kot iz zraka. Vedno pa pripadniki vojske pridejo dan ali dva po dogodku. Gasilci ne sodelujemo le pri požarih ali poplavah, ampak zaradi naše razvejene mreže zagotavljamo tudi nujno medicinsko pomoč, kar je zlasti pomembno v bolj odročnih krajih pri recimo zastojih srca in krvavitvah."Je poklic gasilca ekonomsko privlačen? "V sodelovanju z lokalno skupnostjo so se zadeve izboljšale in uredile. Naš sistem je gromozanski, in gasilci nismo poceni, ne le zaradi delovne sile, ampak tudi same tehnike in opreme, s katero delamo. Usposabljanje 50 tisoč operativnih gasilcev stane. Da dobimo kader, je pomembno delo z mladimi prostovoljnimi gasilci. Tudi prek oktobrskega doplačila poštne znamke, kjer 55 odstotkov zbranih sredstev namenimo mladini, preostalo izgradnji regijskih gasilskih poligonov. Interes za gasilstvo se vzpostavi tudi prek tekmovanj in različnih drugih dogodkov. V preteklosti smo bili poklicni in prostovoljni gasilci vsak na svoji strani, zdaj pa sodelujemo, in veliko prostovoljnih gasilcev se pridruži poklicnim, kar v preteklosti ni bil pogost primer. Tako med poklicne gasilce pridobimo takšne, ki se s tem ukvarjajo s srcem in z veseljem in jim to ni zgolj osemurna služba. Velikokrat se prostovoljni gasilci odpovejo dopustu in delu stroškov, medtem ko plačila ne prejmejo, ob tem mnogokrat tvegajo lastno življenje. Gasilec ne more biti slab človek, če ob kakršnihkoli razmerah in kakršnemkoli vremenu odhiti na intervencijo, da pomaga sočloveku, živalim ali posreduje pri zaščiti premoženja." Bi veljalo kaj spremeniti v sistemu gasilstva? "Veliko stvari smo uredili in sistem dobro deluje. Osnovne stvari imamo, manjkajo specialne zadeve, a določene stvari se že nabavljajo. V mislih imam 40 specialnih vozil v obliki kontejnerskih modulov (vsako vozilo ima dvigalo in štiri kontejnerje), kjer so kontejnerji za gašenje, za tehnične nesreče in nevarne snovi, za poplave, neurja. Ta investicija je dobrih 25 milijonov evrov. V prvi rundi bodo vozila razporejena na poplavno ogrožena območja, v drugi v preostalo Slovenijo. Želimo, da bi se zakonodaja prilagodila realnemu stanju, kjer bomo gasilci dobili svojo veljavo glede na vloženo delo. Naš sistem temelji na ljudeh, in ti so največje bogastvo naše organizacije. Ko teh ljudi ne bo, se bomo pogovarjali o poklicnih gasilcih, ki pa jih nikdar ne bo toliko, da bi pokrili vse zadeve na terenu - v zadnjih poplavah smo imeli že 40 tisoč ljudi na terenu, od tega 1500 iz drugih regij." Posredovanje pri poplavah je bilo sredi noči, čeprav smo bili nanje zaradi vremenskih napovedi pripravljeni, a nihče ni pričakoval, da bodo poplave tako obsežne Gasilec od malih nog Pred desetletjem je Franci Petek postal poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) in čez dva meseca, ko mu poteče drugi petletni mandat, se bo naš 62-letni sogovornik upokojil. Gasilstvo mu je bilo položeno v zibelko, saj je vse življenje bil gasilec njegov oče, sicer dolgoletni poveljnik in predsednik gasilskega društva, tudi sektorski poveljnik. Med gasilce oziroma v društvo je Franci Petek vstopil že leta 1970, karierno gasilsko pot pa začel leta 1988, ko je postal poveljnik v domačem gasilskem društvu v Staršah. Nato je bil podpoveljnik Gasilske zveze Maribor, z reorganizacijo občin pa občinski poveljnik v občini Starše. Postal je poveljnik Gasilske zveze Maribor, po razdružitvi poveljnik Gasilske zveze Starše, bil deset let predsednik regijskega sveta mariborske regije, potem deset let v predsedstvu oziroma upravnem odboru GZS, preden je postal poveljnik GZS. Po poklicu diplomirani varnostni inženir je bil skoraj 30 let zaposlen v UKC Maribor - sprva v vzdrževanju, kasneje kot strokovni delavec za varstvo pri delu in požarno varnost - iz obojega je tudi diplomiral. Po upokojitvi se gasilstvu ne bo odpovedal, a poklicne funkcije ne bo imel. Do neke mere se lahko zadeve predvidijo in se vnaprej ukrepa, v celoti pa posledic zadnjih poplav ne bi mogli preprečiti V Sloveniji imamo 171 tisoč gasilcev, 50 tisoč gasilcev je operativnih V zadnjih poplavah bi lahko pomagalo 80 tisoč gasilcev, 40 tisoč jih tudi je 3500 je poklicnih gasilcev, od tega 700 v javnih zavodih Poplavne škode še ni mogoče oceniti, bo pa večmilijardna

(INTERVJU) Franci Petek: Gasilci so hkrati reševali druge in sebe

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano