(INTERVJU) Dr. Vesna Bergant Rakočević o plačah sodnikov: Prevladali so očitni argumenti

Vas je premier Robert Golob prejšnji teden presenetil z nenadno informacijo o dodatku k sodniškim plačam? "Da in ne. Neustreznost, celo neustavnost sodniških plač je žal objektivno dejstvo, ki se ga ni trudil zanikati praktično nihče, le volje ni bilo, da bi to kdo naslovil in spremenil. Dvojno nepopularen ukrep namreč. Prvič, dvig plač komurkoli sam po sebi, potem pa še - sodnikom! Nekateri so si sistematično prizadevali tako zbiti kredibilnost sodstvu, da se marsikomu to samo po sebi zdi tako rekoč nezaslišano."Obe ministrici, s katerima ste se pogovarjali o plačah, torej pravosodna in za javno upravo, sta bili še donedavnega neomajni, da bo treba počakati na celovito plačno reformo. Zdaj pa preobrat. Čemu to pripisujete? "Pogovori so bili že od začetka zelo obetavni in konstruktivni. Po svoje smo tudi razumeli namen, da se sistem vseh funkcionarskih plač celostno na novo uredi, in v tem smislu smo bili res naprošeni, da počakamo na izhodišča. Da vsaka parcialna in začasna rešitev erozijo tega samo še povečuje. Ker pa so bili naši argumenti res tako očitni, je prevladalo, da se tudi v našo korist do ureditve sistema poseže v obstoječe stanje."A seveda 600 evrov bruto ni to, kar ste sodniki želeli. Kaj bi pri oblikovanju novih stebrov v plačni reformi pričakovali? "Je razumna začasna korekcija sedanjega stanja, po katerem smo skozi leta sodniki tri plačne razrede enostavno izgubili. To smo jasno podatkovno, tabelarično in primerjalno ter skozi genezo sprememb predpisov na področju urejanja naših plač prikazali in pojasnili v naši pobudi, naslovljeni na ustavno sodišče. Lahko bi se reklo, da so bili trije plačni razredi kar 'izgubljeni s prevodom'. Seveda tudi znotraj stebra plač funkcionarjev treh vej oblasti pričakujemo, da ne bo več takih anomalij, ko je bila primerjava le na ravni vseh treh predsednikov, potem pa je šlo pri sodstvu precej bolj strmo navzdol. Bomo videli, kakšna bodo izhodišča."Da ste sodniki v slabšem položaju kot funkcionarji drugih vej oblasti, pa tudi kot javni uslužbenci, vam sicer aktualna oblast priznava. A ta neenakopravnost traja že leta. Celo na ustavno sodišče ste se sodniki obrnili zaradi plač. Toda zakaj ste se šele zdaj oglasili bolj glasno, bolj odločno, napovedovali tudi upor? "Sploh ne drži, da smo se oglasili šele sedaj, saj je bila že pot na ustavno sodišče nekakšen ultima ratio, skrajni ukrep, ker prejšnje vladne garniture niso želele prisluhniti argumentom. Stvar je preprosto sedaj kulminirala zaradi več dejavnikov. Velika pričakovanja od nove vlade, ki je prisegla na vladavino prava, smo sodniki razumeli tako, da se bo naslovila tudi materialna neodvisnost sodstva. To je paradoksalno sprožilo tudi določeno nestrpnost med sodniki. No, k sreči se nismo zmotili."Da aktualna oblast z dvigovanjem plač nekaterim poklicnim skupinam privilegira te skupine in dokončno ruši plačni sistem pred reformo, je slišati iz nekaterih sindikalnih vrst. Kaj vi pravite na to, gre res za kupovanje miru aktualne oblasti? "Težko to komentiram. Osebno lahko razumem, da je marsikdo s svojo plačo nezadovoljen, težko pa komentiram, kdo ima za to argumente. Vendar pa sodniki gotovo nismo primerna tarča za očitke, da smo sprožili kakršenkoli plaz. Sodniki izvajamo sodno oblast in se lahko primerjamo samo s funkcionarji izvršne in zakonodajne oblasti. Lahko se relativno primerjamo tudi z drugimi evropskimi sodniki - take primerjave za sodnike v EU se izdelajo vsaki dve leti. Tudi to je bil eden od alarmantnih pokazateljev, kako so sodniške plače v Slovenije realno padle."V reformnem letu, ki je po napovedih premierja pred nami, je ena od osrednjih točk tudi reforma v sodstvu. Največji zalogaj je umik imenovanja sodnikov iz državnega zbora, za kar je potrebna sprememba ustave. Spremembe sodniške zakonodaje, ki na primer uvajajo enovitega sodnika, se pričakuje kmalu. Katere rešitve sodniki pozdravljate in kaj kritizirate? "Kaj bo s spremembo ustave, bomo šele videli. Če sem prav razumela začetek razprave na ustavni komisiji, ni izključeno, da bodo nekateri politiki svoje soglasje pogojevali s spremembo sestave sodnega sveta, kar utegne biti še bolj problematično od sedanje ureditve. So pa pripravljene tudi že spremembe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, po katerih vrhovne sodnike ne bi več ponovno volil državni zbor. Že to bil ogromen, praktično najpomembnejši korak k preprečevanju direktnega političnega vpliva na sodnike in posredno na sojenje. Pomembnosti tega segmenta neodvisnosti sodstva se kot družba morda kar premalo zavedamo. Trenutno denimo spremljam situacijo v Izraelu, kjer je lani potekalo srečanje našega svetovnega združenja. Večdesettisoče protestnikov je na ulicah izraelskih mest zaradi napovedanih posegov v sestavo tamkajšnjega sodnega sveta!A naj se vrnem k vašemu vprašanju o reformah. Smo v pripravljenosti, kaj konkretno bo ministrstvo od sprememb, ki so bile pripravljene že v prejšnjih sestavah, predlagalo. Vsem nam je v interesu, da sodni sistem deluje čim bolje in čim bolj v korist uporabnikov. Verjamem, da bomo v slovenskem sodniškem društvu konstruktivni sogovornik in da bomo skupaj poiskali najboljše rešitve. Enoviti sodnik je bil zamišljen zaradi večje mobilnosti in bolj učinkovitega razporejanja resursov, kar v Sloveniji, ki je majhna, ne bi smel biti problem. Vendar je treba vseeno paziti recimo na tako imenovano notranjo neodvisnost sodnika, da ni prestavljen denimo na drugo sodišče brez svojega soglasja. Nadalje je tu lahko vpliv na procesne predpise, vprašanja pristojnosti. Vsaka večja reforma hočeš nočeš povzroči pretrese in posledice, ki niso želeni ali načrtovani. Treba se je vnaprej potruditi, da bodo morebiti neželeni 'stranski učinki' zmanjšani na minimum." "Znotraj stebra plač funkcionarjev treh vej oblasti pričakujemo, da ne bo več anomalij"

(INTERVJU) Dr. Vesna Bergant Rakočević o plačah sodnikov: Prevladali so očitni argumenti

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano