Interventni zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva pripravili čez noč

Izplačilo bolniškega nadomestila v breme delodajalca bi se spet podaljšalo na 30 dni za posamezno odsotnost, pri čemer bi najvišje izplačilo bolniškega nadomestila omejili na 2,5-kratnik povprečne bruto plače. Če posameznik ne bi plačeval oziroma bi se mu nabral dolg pri plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja v tekočem letu, bi bil upravičen le do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja. V zagotavljanje dežurstva in neprekinjeno nujno medicinsko pomoč pa bi se morali vključiti vsi zdravniki in ne več le tisti s primarne ravni in koncesionarji. To je le nekaj idej, ki so jih na ministrstvu za zdravje zapisali v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva.Po nujnem postopku do konca letaMinistrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bi rešitve rada skozi parlamentarno proceduro spravila po nujnem postopku do konca leta. Hkrati je vse, ki jih vsebina zadeva, pozvala, naj pripombe pošljejo v 24 urah, po ogorčenem plazu, ki je sledil takemu odnosu, pa je bil rok podaljšan do minulega četrtka. A zadržki do vsebine ostajajo, sindikati pa tudi zahtevajo usklajevanje o tako pomembni vsebini.Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva (SZSVS) in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja, poudarja, da je pravica do zdravstvenega varstva ustavna pravica, zato je zanje odrekanje zdravniške oskrbe v primeru neplačila zavarovanja, nesprejemljivo. Prav tako se ne strinjajo z omejevanjem višine bolniške, pozdravljajo pa ponovno podaljšanje plačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Podpirajo tudi vključitev vseh zdravnikov v službo nujne medicinske pomoči in dežurstva, medtem ko so proti omejevanju dopustov.Ob naravnih nesrečah prepoved izrabe dopustaV predlogu je zapisano, da bi ob naravnih in drugih nesrečah, ko bi se aktiviral načrt zaščite in reševanja, prepovedali izrabo dopusta zdravstvenim delavcem, ki delujejo v javni mreži. Slednje je zmotilo tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki se v nasprotju s SZSVS ne strinjajo z vključevanjem vseh zdravnikov v dežurstva. "Predlog zakona vsebuje številne predloge za rešitev sistemskega značaja, ki bi morala biti predhodno vsebinsko skomunicirana z zdravniškimi organizacijami in reševana sistemsko, nenazadnje tudi skozi obljubljeno prenovo plačne zakonodaje," so zapisali v Fidesu. Dodali so, da jih še posebej skrbi, da bodo restrikcije, ki se s predlogom zakona uvajajo za zdravnike in zobozdravnike, namesto stabilizacije razmer v zdravstvu še bolj destabilizirale že tako krhek sistem. "Nezavidljiv trend delnega oziroma popolnega zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po principu palice nedvomno pospešil."Da predlagani ukrepi ne gredo v smer, ki bo izboljšala delovne razmere v javni zdravstveni mreži, in bi s tem spodbudili, da se vanje vključi visoko usposobljen kader, s katerim v Sloveniji že razpolagamo, skrbi tudi odgovorne v Zdravniški zbornici Slovenije. "Posamezni z zakonom predlagani ukrepi lahko prinesejo dodatne odhode zdravnikov v zasebni sektor. Delo zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, namreč ni ustrezno vrednoteno, zato je ob dodatnem omejevanju možnosti dodatnega dela mogoče pričakovati, da se bodo raje odločali za zaposlitev (izključno) v zasebnem sektorju," so zapisali. "Trend zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po principu palice nedvomno pospešil" Zniževanje osnove ali ne? Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejeta poleti, določa, da bo obvezni zdravstveni prispevek, v katerega se bo po novem letu preoblikovalo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zniževal osnovo za dohodnino. Po predlogu novega interventnega zakona, ki bi ga vlada rada sprejela do konca leta, pa prispevek osnove ne bi zniževal, saj se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino. "Cilj določbe je izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," piše v predlogu.

Interventni zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva pripravili čez noč

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano