Pred člani odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je predstavil kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je konec oktobra letos namreč odstopil notranji minister Boštjan Poklukar. Po mnenju večine članov odbora je Zlobko ustrezen kandidat - podprlo ga je devet članov odbora, proti je glasovalo pet. Podprli ga niso člani SDS, četudi je z njihove strani bilo slišati kar nekaj pozitivnih izjav o Zlobku kot o poslanskem kolegu.
Zlobko, zdaj poslanec iz vrst Gibanja Svoboda, je do upokojitve opravljal različne naloge znotraj policije. Med tri cilje sicer, kot je večkrat poudaril, kratkega ministrovanja je izpostavil: zagotavljanje varnosti in reda, krepitev zaupanja ljudi v inštitucije ter uresničevanje načel pravne države. Pri ukrepih se je zavzel za iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo.
Zato se bo, je izpostavil, zavzemal za nadaljevanje sprejemanja predloga zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bolj jasno opredeljuje kršitev javnega reda ter zvišuje kazni za nasilna in drzna ravnanja, še posebej v družinskem okolju in na javnih prireditvah, je povedal. Se pa sam nagiba k temu, da bi motenje dnevnega počitka, ko otroci vadijo inštrumente, umaknili iz zakona.
Eden najkompleksnejših izzivov zadnjega časa je po Zlobkovih besedah zagotavljanje varnosti in sobivanje na območjih z romskimi skupnostmi. "Ta vprašanja niso nova, so kompleksna in zahtevajo celovit, sočuten, a hkrati odločen pristop," je povedal. V zadnjih tridesetih letih je odpovedala kompletna družba, je poudaril. Uspeh notranje politike po Zlobkovih besedah ni v centralizaciji moči, "temveč v sodelovanju". Varnost se začne v lokalnem okolju, zato bodo krepili sodelovanje med policijo, občinami, občinskimi redarstvi, centri za socialno delo in šolami, je nizal. Če bo imenovan za ministra, si bo prizadeval, da bo s svojim delom nadaljevala medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike. Hkrati bodo po sprejetju Šutarjevega zakona, ki ga bo danes obravnavali poslanci, gradili na ukrepih, ki bodo temeljili na načelih varnost za vse in enakost pred zakonom.
Tako ministrstvo kot policija bosta sta še naprej delovala po načelu ničelne tolerance do kriminala, ne glede na to, kdo je storilec. "Zakon mora veljati za vse enako, hkrati pa moramo vlagati v preprečevanje, ne le v sankcioniranje," je dejal kandidat. Zmanjševanje povratništva je področje, ki mu bodo posvetili posebno pozornost, pa izboljševanju sodelovanja med policijo in pravosodjem ter pospeševanju sodnih postopkov. Vzpostavili bodo tudi učinkovitejše mehanizme za izterjavo glob in kazni, pri čemer bodo spoštovali socialna načela, a hkrati zagotavljali pravičnost.
Da se bo treba spopasti tudi s slabo kadrovsko sliko v policiji, je dodal. In dodal, da je treba razmisliti o srednji šoli za policiste, saj zdaj marsikateri policist, ki ima seveda drugačno srednješolsko izobrazbo, hitro najde službo drugje, ki je boljše plačana in manj nevarna.
Kandidat za ministra je ocenil, da je današnja varnostna situacija v Sloveniji stabilna, vendar kompleksna. Država se, tako kot druge v Evropi, sooča s kriminaliteto, nasiljem, migracijami, organiziranim kriminalom, vprašanjem kibernetske varnosti ter zagotavljanjem javnega reda in miru. "Ministrstvo za notranje zadeve mora v teh razmerah zagotoviti visoko raven varnosti, spoštovati človekove pravice ter krepiti zaupanje ljudi v institucije države. To je poslanstvo, ki ga razumem kot zavezo do vseh prebivalcev naše države, ne glede na njihovo poreklo, premoženje ali družbeni položaj," je povedal Zlobko.
Opozicijski člani odbora so Zlobka večkrat izzvali, ali namerava zamenjati aktualno vodstvo policije, a kandidat na to ni odgovoril, češ da bo to stvar odločitve kasneje. In da bodo pri njem imeli podporo policisti, ki bodo delali strokovno in zakonito, tisti, ki pa se zgolj skrivajo za uniformo, pa ne.
