Slovenija in Francija si želita v prihodnje še bolje sodelovati na gospodarskem področju. To sta ob robu njegovega prvega obiska v Sloveniji dejala francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenski premier Robert Golob. Obisk je Macron po vrhu voditeljev sredozemskih držav MED9 začel v ponedeljek popoldan v Luki Koper, kjer sta državi podpisali deklaracijo o krepitvi sodelovanja med najpomembnejšim pristaniščem v regiji in francoskim ladjarjem CMA CGM. "CGMje eno največjih svetovnih ladjarskih podjetij. Ocenili so, da je lokacija Luke Koper strateško pomembna za dostop do srednje Evrope in so pripravljeni vlagati, zato smo tudi podpisali sporazum. Tako se bo povečala pretočnost pretočnost avtomobilov za srednjo Evropo. To je prvi korak, nikakor pa ne zadnji," je sporazum komentiral Golob.
Sodelovanje Revoza in Renaulta dober primer krepitve konkurenčnosti
V torek sta si voditelja z delegacijama - zraven sta med drugim bila ljubljanski župan Zoran Janković in Golobova soproga Tina Gaber Golob - pred Centrom Rog z direktorjem upravnega odbora Renaulta Jeanom Dominiqueom Sénardom in direktorjem uprave Revoza Jožetom Beletom ogledala prototip v Sloveniji izdelanega električnega twinga in v Franciji izdelanega renaulta 4E.
Primer Revoza kaže na, tako Golob, rezultate gradnje strateške avtonomnosti gospodarstva v luči krepitve konkurenčnosti Evrope: "Avte proizvajajo v Sloveniji, investitorji pa so Francozi. To je edini model v Evropi in ta lahko s tem konkurira cenejši konkurenci. Pri tem pa se ne bomo ustavili. Pregledali smo možnosti sodelovanja še na drugih področjih. Govorili smo o jedrski energiji in izobraževanju. Pomembno je, da se Slovenija in Francija še bolj povežeta. Recimo pri baterijskih sistemih, umetni inteligenci, vesoljski tehnologiji." Dejal je še, da je Francije odprta za sodelovanje s tistimi, ki si tega želijo.
Francozi bi vlagali v Luko Koper
Macron se je v slovenščini Golobu zahvalil za gostoljubje in poudaril velike priložnosti za sodelovanje med državama. "Iz Evrope moramo narediti celino inovacij. Konkurenca je huda in nelojalna. Proizvajati moramo ceneje in hitreje. Soočiti se moramo s pospešitvijo. Evropska komisija je dala predloge, a je mednarodna konkurenca zelo močna. Ovirajo nas tudi ameriške carine in kitajska agresivnost. Evropa je pod močnim pritiskom, a se bo morala odzvati," je dejal in glede sporazuma med Luko Koper in CGM dejal, da je to zelo pomembno za logistiko, ker je Koper zaradi dostopnosti in bližine srednje Evrope strateško zelo pomemben.
Krepitev partnerstva Revoza in Renaulta je francoski predsednik označil za zgodovinsko. "V Novem mestu so proizvajali legendarno katrco, v Franciji pa zdaj delajo R4 in R5. Električni avtomobili so prihodnost avtomobilske industrije. Želimo, da jih bo Evropa zmožna proizvajati, ker je to za ohranitev industrije nujno. Komisija se s tem že ukvarja, bo pa treba ublažiti zakonodajo. Potrebujemo proizvodno verigo in baterije za električne avtomobile," je dodal Emmanuel Macron.
Kakšno vlogo bo pri JEK2 imel francoski EDF?
Na področju jedrske energije sta državi podpisali namero o dolgoročnem sodelovanju, ki bi lahko seglo tudi v polje odločanja Slovenije glede ponudnika za izgradnjo projekta JEK2. Macron pravi, da želi Francija Sloveniji ponuditi priložnost, da proizvaja turbine in išče rešitve za odlagališča jedrskih odpadkov. Golob pa Francijo vidi kot jedrsko velesilo, ki svojo brezogljično prihodnost gradi na razvoju jedrske energije, njeni strokovnjaki pa dobro sodelujejo s slovenskimi.
"Ko se bo odločalo o ponudniku za projekt JEK2, bi lahko Slovenija odločala med dvema dobrima ponudnikoma - med ameriško in francosko tehnologijo," pravi Golob. V igri za dobavitelja reaktorske tehnologije za morebitni drugi blok nuklearke v Krškem sta namreč francoski energetski velikan EDF in ameriški Westinghouse. "Ko bomo imeli dva ponudnika, bomo lahko izbrali tistega, ki bo za Slovenijo najboljši. JEK2 ne načrtujemo zgolj za naše potrebe, temveč tudi za regijo jugovzhodne Evrope. To pa je ena od prednosti francoskega ponudnika," je dodal premier in še rekel, da trenutno poteka umeščanje, konec 2027 oziroma v začetku 2028 pa bodo lahko projekt predstavili javnosti, šele na to pa bi bil referendum.
Predsednik Emmanuel Macron se je dopoldan srečal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Tudi onadva sta govorila o krepitvi sodelovanja in mednarodnih razmerah.
Brez komentarja o Sarkozyju
Ker je danes petletno zaporno kazen začel prestajati nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki ga je Macron v petek sprejel v Elizejski palači, so ga francoski novinarji povprašali, kaj to pomeni v odnosu do drugih francoskih politikov, ki se jim je v preteklosti sodilo. Dejal je, da sodbe ne more komentirali ali kritizirati, ker je sodna veja oblasti neodvisna. "Moramo ločiti med čustvi in delovanjem institucij. Ni moja vloga, da to komentiram," je dodal. Govoril je še o pokojninski reformi. Sam zagovarja, da bi bila starostna meja 65 let, ampak je opozoril, da opozicija temu nasprotuje, zato je premier Sebastien Lecornu predlagal preložitev reforme.
