Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki na ta dan obiskujejo njegov grob, postavljen v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa bodo oznanile slovesne aleluje. V času Jezusa se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja, velika noč začela že v soboto zvečer.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici. Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 19.30.
