Na današnjem forumu o bivanjski problematiki mladih in starejših, ki ga je gostila na Brdu pri Kranju, je predsednica republike Nataša Pirc Musar izpostavila perečo stanovanjsko krizo, ki vse bolj duši slovensko družbo. Opozorila je, da se stanovanjska stiska iz dneva v dan poglablja in vse močneje vpliva na kakovost življenja ljudi - tako s socialnega kot ekonomskega in psihološkega vidika. Po njenem mnenju stanovanje ne more in ne sme biti zgolj tržna dobrina, temveč mora postati temeljna družbena odgovornost.
Kot je pojasnila, se je v zadnjih letih število gospodinjstev v Sloveniji povečalo za skoraj 60.000, medtem ko je bilo zgrajenih le okoli 32.000 novih stanovanj. Vzporedno se je močno povečalo tudi število nepremičnin za kratkoročno oddajanje - denimo prek platforme Airbnb - in sicer za skoraj 10.000.
"Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2021 imamo kar 165.576 praznih stanovanj. Del jih je v občasni rabi, del neprimeren za bivanje, marsikateri pa ostajajo prazni zaradi pasivnosti ali špekulacije lastnikov," je dejala Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah to jasno kaže na "nekoherentno in nepovezano stanovanjsko politiko, ki ni v koraku s prostorskim razvojem in potrebami prebivalcev."
Eva Kotnik: "Stanovanje za mlade (p)ostaja privilegij"
Med letoma 2015 in 2023 so se cene vseh stanovanjskih nepremičnin zvišale za 86 odstotkov, cene rabljenih stanovanj pa za kar 98 odstotkov - v Mariboru celo za 115 odstotkov, v primerjavi seveda z bistveno nižjo rastjo dohodkov, je še povedala. Hkrati pa opozorila, da so se v tem času dohodki prebivalcev povečali bistveno počasneje - zgolj za 45 odstotkov. "Ob tem je delež javnih najemnih stanovanj v Sloveniji le 4 odstotke, medtem ko znaša povprečje v EU 8 odstotkov, v državah OECD pa 7,1 odstotka. To je zaskrbljujoče nizko in ne omogoča socialne stabilnosti najranljivejših skupin," je menila.
Posebej alarmantno je stanje med mladimi. Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je poudarila, da ima kar 56 odstotkov mladih v Sloveniji stanovanjski problem, povprečna starost odselitve od staršev pa je 29,1 leta, kar nas uvršča nad evropsko povprečje.
"Številni mladi za najem enosobnega stanovanja v Ljubljani odštevajo med 650 in 700 evrov, več kot 28 odstotkov mladih najemnikov pa za stanovanje porabi več kot 40 odstotkov svojega dohodka, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine," je opozorila. Ob tem je dodala, da kljub želji po osamosvojitvi kar 44 odstotkov mladih še vedno živi pri starših: "Med študenti jih polovica biva doma, četrtina na prostem trgu, le četrtina pa v študentskih domovih."
"Tržne cene so za povprečnega mladega posameznika preprosto nedosegljive, kar kaže, da stanovanje (p)ostaja privilegij namesto osnovne človekove potrebe. Zato nujno potrebujemo več stanovanj, ki bodo dosegljiva tudi mladim," je še dodala.
56
odstotkov mladih ima stanovanjski problem
Alenka Ogrin: "Starejši so premoženjsko revni, stanovanjsko pa bogati"
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru opozorila tudi na stiske starejših, zlasti tistih z nizkimi pokojninami, ki pogosto ne zmorejo pokriti niti osnovnih stroškov vzdrževanja svojih domov. Socialna izolacija je po njenem mnenju tesno povezana z bivalnimi razmerami. Mnogi starejši živijo v okolju brez ustrezne infrastrukture ter brez dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev. Občutek osamljenosti in izključenosti je še posebej izrazit v okoljih brez skupnostne opore, tako v urbanih kot podeželskih območjih.
Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka je izpostavila, da kar 90 odstotkov starejših v Sloveniji živi v lastnih stanovanjih ali hišah. "Lastništvo sicer daje občutek varnosti, a je tudi breme," je opozorila. Po njenih besedah so starejši pogosto "stanovanjsko bogati, a premoženjsko revni", saj z nizkimi pokojninami komajda pokrivajo stroške bivanja, ob tem pa se spopadajo še z občutkom osamljenosti.
"Stanovanjska mobilnost starejših je ujeta med dvema skrajnostma - med življenjem doma in odhodom v dom za starejše. Obstaja zelo malo drugih možnosti bivanja. Zaradi tradicionalne navezanosti na svojo nepremičnino številni ostajajo v njej kljub slabi kakovosti bivanja," je dejala.
Zavzela se je za razvoj alternativnih oblik bivanja, kot so najemna in starosti prilagojena stanovanja ter različne oblike skupnostnega bivanja, ki so v tujini že dobro uveljavljene. "Ko bo na voljo več izbire, se bo izboljšala tudi stanovanjska mobilnost starejših, posledično pa bo več stanovanj na voljo za mlade in hiš za družine," je prepričana.
"Stanovanje ne sme biti luksuz. Mora biti dom, ki rešuje temeljno človekovo potrebo," je poudarila predsednica. Ob tem je kot pozitiven premik označila predlog novega stanovanjskega zakona, ki prinaša pomembne korake naprej, predvsem na področju gradnje javnih najemnih stanovanj. A dodala je tudi, da zakon še vedno pušča prostor za izboljšave, zlasti pri regulaciji trga, zaščiti najranljivejših skupin in ureditvi najemnega sektorja.
