(FOTO) Danes in v soboto iz Slovenije viden intenziven severni sij

Strokovnjaki napovedujejo, da bo od danes od večernega mraka, z vse večjo verjetnostjo pa proti sobotnemu jutru tudi iz Slovenije viden severni sij.

Datum 10. maj 2024 17:51
Čas branja 2 min

Prav tako bo verjetno viden v noči na nedeljo, vendar bo manj intenziven in izrazit, so zapisali na spletni strani www.severnisij.si.

V primeru ugodnega magnetnega polja lahko pričakujemo geomagnetni vihar stopnje G3-G4 na petstopenjski lestvici, kar pomeni močan oz. zelo močan geomagnetni vihar, in svetel severni sij. Medtem je manj verjeten scenarij, da bo magnetno polje manj ugodno in bo moč viharja ostala na stopnji G1-G2, šibek severni sij pa bo viden le občasno in le na temnem nebu.

Geomagnetni vihar ali geomagnetna nevihta je pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra Zemljino magnetno polje stisne, zmanjša in spreminja. Med geomagnetnim viharjem se obroč polarnega sija razširi in polarni sij je viden dlje od polarnih območij proti ekvatorju. Močnejša, kot je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij.

Severni sij, viden iz Slovenije, razmeroma redek pojav

Severni sij je svetloba, ki jo oddajajo atomi in molekule v ozračju po trku z nabitimi delci iz sončevega vetra. Pojavlja se v nekaj značilnih barvah, pri čemer je najpogostejša barva zelena. Ta je tipična na severu na Arktiki, Islandiji in v Skandinaviji.

Severni sij, viden iz Slovenije, je razmeroma redek pojav. Pri nas je viden v povprečju enkrat na mesec ali na dva meseca. Velikokrat je razmeroma šibek in se ga lepo vidi le na temnem nebu. Enkrat do dvakrat na leto pa je dovolj svetel, da je viden tudi z bolj urbanih, svetlobno bolj onesnaženih območij.

Severni sij se iz Slovenije pogosto vidi že med srednje močnimi geomagnetnimi nevihtami, med ekstremno močnimi pa se lahko vidi tudi v severni Afriki in na Kanarskih otokih. Med geomagnetnim viharjem 5. novembra 2023 je bil viden vse do Grčije in Turčije. Med enim najmočnejših geomagnetnih viharjev v zadnjih nekaj stoletjih, ki je bil med 13. in 15. majem 1921, je bil viden do le 14 stopinj geografske širine od ekvatorja. Med geomagnetno nevihto 2. septembra 1859, znano kot Carringtonova, pa je severni sij nad Kubo osvetlil nebo svetleje od polne Lune.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi na morebitnih predčasnih volitvah še enkrat volili enako?
Da.
81%
1191 glasov
Ne, volil bi drugo stranko.
6%
87 glasov
Ne, na zadnjih volitvah sem volil, zdaj pa ne bi.
1%
16 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, zdaj bi.
2%
27 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, tudi zdaj ne bi.
1%
10 glasov
Nasprotujem predčasnim volitvam.
4%
65 glasov
Predčasnih volitev ne bo.
4%
57 glasov
Volitve me ne zanimajo.
1%
20 glasov
Skupaj glasov: 1473
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.