Pred poslopjem deželne vlade v Celovcu, na Arnulfsovem trgu v središču mesta, se je včeraj popoldan na protestu zbralo vsaj 800, če že ne tisoč koroških Slovencev in njihovih demokratičnih avstrijskih prijateljev ter podpornikov. Glasno so izrazili svoje ogorčenje in nezadovoljstvo nad pretirano policijsko racijo v nedeljo popoldne pred antifašističnim muzejem Peršman nad Železno Kaplo in v tem muzeju. Protest, ki je delno zaprl tudi ulico mimo deželne vlade - vozili so le mestni avtobusi -, je po uri in pol minil mirno in predvsem dostojanstveno. Govori so se izmenično vrstili v slovenščini in nemščini. Večkrat so jih presekali spontani močni aplavzi in tu in tam antifašistični vzkliki, kot Vsi mi smo antifašisti ali Alerta antifascista, kar v italijanščini pomeni Pozor, antifašisti.
Pretirana in tudi brutalna akcija avstrijske policije, ki je šla nad blizu sto udeležencev mednarodnega antifašističnega tabora na mestu nacističnega pokola 27. aprila 1945 enajstih članov družin Sadovnik in Kogoj, med njimi je bilo sedem otrok, ker so sodelovali s partizani, je na protestu združila manjšinske in demokratične koroške sile. Protestniki so svoje zahteve, kot jih je pred množico prebrala moderatorka prireditve Mirijam Zwitter Šlemic, do oblasti strnili v tri točke: "Zahtevamo celovito pojasnilo o policijskem posegu pri Peršmanu. Zahtevamo disciplinske in pravne sankcije za tiste, ki so to represivno akcijo sprožili. In zahtevamo tudi opravičilo oblasti organizatorjem in udeležencem antifašističnega tabora in potomcem žrtev pokola med drugo svetovno vojno."
Kršene ustavne pravice manjšine
Pisatelj Andreas Pittler je pred tem spregovoril o tem, da je avstrijska policija na samotnem gorskem Peršmanu vsaj petkrat kršila zakone in ustavo Republike Avstrije. Domnevna anonimna prijava naj bi prišla zavoljo taborjenja pretežno mladih udeležencev tabora, menda delno zunaj dovoljenih gabaritov, in tudi zaradi njihovega veselega druženja ob večerih. Nepojasnjeno se je zato spravilo red narediti kar 30 policijskih specialcev ob podpori psov, dronov in helikopterja. "Ko je namestnik deželnega glavarja Martin Gruber govoril, da je treba zakone spoštovati tudi na kraju spominjanja, kot je Peršaman, mu pritrjujem. A te zakone je kršil vodja policijske racije Gerold Taschek." Namreč, kot je povedal Pittler, so policisti vdrli tudi v zasebne prostore muzeja, in to brez sodnega naloga. Očital jim je tudi osebnostno profiliranje domnevnih kršilcev, kar ni v skladu z zahtevo enakosti pred zakonom. Dodal je še, da so bile pripadnikom manjšine na tem dvojezičnem območju južne Koroške kršene ustavne pravice do uradnega postopka v slovenščini. "Zato bi moral biti Taschek suspendiran že v ponedeljek zjutraj! Premisliti je treba o njegovi kazenski odgovornosti, ne pa, da naj bi mu še zaupali vodenje urada za varstvo ustave." Mimogrede, med posegom policije so ranili vsaj dva udeleženca, da jih je moral odpeljati rešilec. Šikanirali in popisali so vse udeležence tabora, nekaj so jih tudi aretirali in odpeljali na policijsko postajo v Železno Kaplo. In jih nato sicer vse izpustili.
Brutalna akcija, ki "nas je globoko pretresla"
Govorca na protestu sta še bila Mira Gabriel in Samuel Trap iz Kluba slovenskih študentk in študentov z Dunaja, ki je bil poleg društva Peršaman in Zveze koroških partizanov prireditelj večdnevnega antifašističnega tabora. "Nismo na isti ravni z neonacisti in identitarci! Oni so proti ustavi, mi delujemo v skladu z ustavo. Toda nekateri na oblasti nas imajo za ekstremiste in za teroriste samo zategadelj, ker imamo oster pogled na pravico in krivico," sta povedala v obeh deželnih jezikih. Vprašal sta se, zakaj je bila izvedena takšna brutalna policijska akcija, ki "nas je globoko pretresla", koga so sploh iskali. Iz Društva Peršman sta spregovorila Eva Hartmann in Marcus Gönitzer. Povedala sta, da je tudi pri nastanku muzeja v začetku 80. let sodelovalo več deset udeležencev, tudi iz tujine, ki so prav tako tam taborili. "Ampak že takrat so nas kriminalizirali in nam metali polena pod noge. In že takrat je šlo za druženje, izmenjavo, učenje o zgodovini, za spominjanje, za solidarnost. Vse to je naša tradicija, vse to je Peršman. Vsi mi smo Peršman!"
"Gre za temeljno vprašanje pravne države in za zgodovinsko resnico"
Tajnik Zveze koroških partizanov Nikolaj Orasche, ki so ga policisti med akcijo ranili, pa je prebral pismo Bernarda Sadovnika, župana Globasnice, potomca pobitih pri Peršmanu. V pismu je Sadovnik, ki so se mu sicer osebno za prekoračen policijski poseg že opravičila policija, vse parlamentarne stranke in vrh deželnih oblasti, zahteval kaznovanje odgovornih, predvsem naročnikov racije. Slišali smo še, da pri antifašizmu ne gre za ideologijo, pač pa: "Za temeljno vprašanje pravne države in za zgodovinsko resnico. Podprimo kulturo spominjanja, dvojezično Koroško, v katere zgodovinskih učbenikih mora biti poudarjen prispevek koroških Slovencev za svobodno Avstrijo!"
