Od predvidenih 2,6 milijarde evrov je bilo iz državnega proračuna do konca novembra 2020 za protikoronske ukrepe namenjenih okoli 2,1 milijarde evrov. Ob tako visokem obsegu pomoči je treba s preostalimi načrtovanimi sredstvi ravnati preudarno in učinkovito, opozarja Fiskalni svet. Ukrepi v zakonodajnih rešitvah morajo biti preudarni in usmerjeni v odpravljanje zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic epidemije za skupine, ki jih je epidemija prizadela, hkrati pa ne smejo slabšati strukturnega položaja javnih financ.
Med neposredno prizadetimi so predvsem ljudje, ki izgubijo zaposlitev, so na čakanju, ne morejo opravljati dejavnosti, nam je pojasnil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. Podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete, je v trenutnih razmerah visoke negotovosti in ohranjanja zaprtja velikega dela dejavnosti neustrezno tako z javnofinančnega vidika kot z vidika spodbujanja gospodarstva. Tovrstna pomoč ne more rešiti zatečenih težav določenih skupin prebivalstva, zato bi bile tudi tu ustreznejše spremembe, ki bi takšne težave odpravile na trajnejši način, meni Fiskalni svet.
Med ukrepi v predlogu PKP7 izpostavlja "možnost poenostavljenega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine" oziroma pospešenega upokojevanja. Takšni ukrepi so lahko v nasprotju z zagotavljanjem dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejšega prebivalstva. Zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti se namreč slabša razmerje med prispevki in izdatki iz pokojninske blagajne. Izračunov javnofinančnih posledic ukrepa pospešenega upokojevanja vlada ni pripravila. Po izračunih Fiskalnega sveta bi se lahko zaradi tega ukrepa položaj javnih financ poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov na leto. To je konservativna ocena, ob drugačnih predpostavkah bi bil znesek nekajkrat višji, pojasnjuje Kračun.
Slovenija je po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami EU
Ena od rešitev, ki se ponujajo za oblikovanje bolj vzdržne dolgoročne javnofinančne slike, je podaljševanje delovne aktivnosti prebivalstva. Slovenija je namreč po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami EU, še opozarja Fiskalni svet. Čeprav se je brezposelnost v letu 2020 močno povečala, med mladimi bolj od povprečja, kratkoročnih težav in strukturnih neravnovesij na trgu dela ni smiselno reševati z ukrepi, ki slabšajo dolgoročno javnofinančno sliko Slovenije, meni Fiskalni svet.
Davorin Kračun pojasnjuje, da bi bilo recimo smiselno sprejeti in izvajati ciljane ukrepe aktivne politike zaposlovanja za dolgoročno prilagajanje delovne sile spremenjenim razmeram po koncu epidemije. Potrebe po zaposlenih bodo po krizi verjetno drugačne, kot so bile pred njo. Zaradi tega bi bilo dobro zagotoviti sredstva za izobraževanje in prekvalifikacije zaposlenih.
"Le tako in z učinkovito porabo sredstev, namenjenih investicijam, tudi iz evropskih skladov, bo mogoče zagotoviti ustrezno povečanje gospodarskega potenciala, ki bo omogočilo povečanje blaginje prebivalstva, doseganje ciljev zelenega prehoda in digitalizacije, hkrati pa tudi bolj vzdržne javne finance na daljši rok," pravi Kračun.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
